Vodilni klimatologi, zbrani na konferenci mednarodne skupine Združenih narodov o podnebnih spremembah v Bangkoku, so v najnovejšem poročilu opozorili, da bi morali do leta 2050 zmanjšati izpust ogljikovega dioksida za 50 do 85 odstotkov, če želimo zmanjšati globalno segrevanje.
Zbrani na konferenci v Bangkoku so tudi opozorili, da bodo morale države nameniti 0,12 bruto domačega proizvoda, da se temperature ne bi dvignile za več kot dve stopinji Celzija. Države bi po njihovem mnenju morale začeti ukrepati čimprej, saj bo z leti zmanjševanje izpusta toplogrednih plinov postajalo vse držaje, vse manj pa bo tudi upanja za rešitev okolja. K zmanjševanju toplogrednih plinov pa mora, poleg največjih onesnaževalcev, prispevati tudi vsak posameznik.
Evropski komisar: Ni opravičila za čakanje
Na poročilo se je med drugim odzvala tudi Evropska komisija. Tako je evropski komisar za okolje Stavros Dimas je razvite države in uspešnejše države v razvoju pozval, naj se zavežejo k znatnemu zmanjševanju izpustov toplogrednih plinov. Poudaril je, da poročilo IPCC potrjuje napovedi analitikov Evropske unije, da je treba izpuste znatno znižati in jih do sredine stoletja prepoloviti. "IPCC potrjuje, da je svetovno znižanje izpustov toplogrednih plinov ključno in nujno. Ugotavlja, da so tehnologije in politika dostopne že danes, tako ni opravičila za čakanje," je dejal Dimas.
Nove tehnologije so dostopne
Strokovnjaki pa niso samo opozorjali na posledice globalnega segrevanja, ampak so se strinjali tudi, da so tehnologije za boj proti segrevanju dostopne in ne tako drage, da se jih ne bi poslužili.
Klimatologi so se strinjali, da trenutni ukrepi držav proti prevelikemu izpustu plinov, ki vplivajo na globalno segrevanje, niso zadostni in ustrezni. "Če bodo države nadaljevale s trenutno politiko, bo izpust plinov še naraščal, s tem pa se bo stopnjevalo tudi globalno segrevanje,“ so znanstveniki opozorili v poročilu.
Poročilo državam tudi predlaga tehnologije, s katerimi bi države zmanjšale izpust toplogrednih plinov. Tako klimatologi priporočajo pridobivanje energije s pomočjo sončnih celic in vetra. Tovrstne tehnologije bi po mnenju strokovnjakov zmanjšale tudi stroške zdravstvene oskrbe, saj bi bilo manj bolezni, povezanih z izpusti plinov.
Kitajska najbolj zadržana
Mnogi klimatologi trdijo, da so stroški reševanja planeta miniaturni v primerjavi s škodo, ki bi jo lahko povzročilo globalno segrevanje. Pravijo, da je prišel čas, ko morajo to spoznati tudi svetovni voditelji. Najbolj zadržana do poročil klimatologov je Kitajska, za ZDA druga največja proizvajalka toplogrednih plinov, ki jo skrbi predvsem za svoje gospodarstvo.
Čeprav so prav prebivalci azijskih držav v največji nevarnosti zaradi dvigovanja morske gladine in pogostejšega deževja, pa večina držav v regiji nima načrtov za zmanjšanje emisij toplogrednih plinov ali za povečanje varnosti v obalnih predelih. "V azijskih državah je skrb za okolje na lestvici prioritet nekje zadaj,“ pojasnjuje Steve Williams, direktor podjetja Energy Solutions, ki se ukvarja s svetovanjem industrijskim podjetjem, in poudarja, da v tem delu sveta vsak 10 človek živi v ogroženem obalnem pasu. V največji nevarnosti pa so prebivalci Kitajske, saj jih kar 143 milijonov ljudi živi ob obali, zvišanje vode pa grozi še Bangladešu, Vietnamu, Indoneziji in Japonski.
Bangkoku grozi uničenje
Čeprav si azijske države ne morejo privoščiti zaščitnih sistemov, kot ga imajo na Nizozemskem, pa strokovnjaki kljub temu vztrajajo, da bi morale vlade sprejeti določene odločitve za večjo varnost ljudi. Kot najboljša in najbolj poceni rešitev se ponuja selitev prebivalcev v notranjost držav. Vodilni tajski klimatolog, ki je na katastrofo svaril že pred uničujočimi cunamiji leta 2004, pa opozarja, da bo Tajska prestolnica Bangkok čez 20 let pod vodo, če se ne bo nič spremenilo.
Že prej opozarjali na smrtonosne posledice
Prejšnji dve poročili komisije, ki so jih klimatologi v minulih mesecih oblikovali na zasedanjih v Parizu in Bruslju, opozarjata, da je segrevanje ozračja skoraj zagotovo povzročil človek in se bo verjetno nadaljevalo tudi v prihodnjih stoletjih. Pri tem napovedujeta hude posledice segrevanja, kot so suše, poplave, divja neurja ter večja razširjenost lakote in bolezni.
Ukrepi, kako preprečiti krizo
Prejšnji poročili nista vsebovali konkretnih ukrepov za rešitev krize. Tokratno poročilo vsebuje ukrepe, kako preprečiti človeško katastrofo. Ti so gradnja energetsko vačnih hiš in manj razsipnosti pri razsvetljavi, uporaba vetrne in sončne energije, bolj sporna pa je podpora jedrski energiji.
Po pogovorih v Bangkoku bosta najpomembnejši srečanji G-8 junija v Nemčiji in okoljevarstveni vrh na Baliju, na katerih naj bi začrtali smernice za zmanjševanje izpusta toplogrednih plinov. "Na vrhu G-8 morajo gospodarsko najmočnejše države jasno povedati, da se zavezujejo k temu, da se temperature ne bodo dvignile za več kot 2 stopinji Celzija, in da bodo naredile vse, kar je v njihovi moči, da bi na Baliju dosegli dogovor za začetek uradnih pogajanj,“ je povedal eden od sodelujočih.
KOMENTARJI (13)
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.