Medtem ko vztrajno rastejo cene nafte in zemeljskega plina, si roke manejo Norvežani. Norveška je namreč leta 1990 oblikovala naftni sklad, v katerega se steka lep del sredstev od prodaje nafte, lastniki pa so vsi norveški državljani. Vrednost sklada trenutno znaša že 828,66 milijard dolarjev (608.51 milijard evrov), kar znese 5200 milijard norveških kron. Glede na zadnje uradne podatke ima Norveška približno 5,1 milijona prebivalcev, kar pomeni, da na vsakega državljana pade dober milijon norveških kron (slabih 120.000 evrov).
Večino sredstev sklada Norveška vlaga v tujino, pri tem pa se trudi naložbe čimbolj razpršiti. Kupuje tako delnice, kot tudi državne obveznice. Letno lahko vlada porabi največ štiri odstotke tega sklada, kar je približno toliko sredstev, kolikor jih vsako leto v sklad tudi pride.
Predstavnik norveške centralne banke Thomas Sevang je dejal, da se je prvič zgodilo, da je vrednost omenjenega fonda presegla milijon kron na prebivalca.
Seveda Norvežani do denarja v skladu ne morejo dostopati, saj je namenjen morebitnim pretresom oziroma prihodnjim generacijam. Sklad Norveška uporablja tudi za blaženje nepredvidljivih nihanj v cenah nafte in plina. Norveška je namreč sedma največja izvoznica nafte na svetu, njeni prihodki pa so precej odvisni od gibanj cen nafte.
Norveški naftni sklad glede na podatke iz leta 2013 trenutno predstavlja 183 odstotkov bruto domačega proizvoda (BDP), po pričakovanjih pa naj bi najvišjo vrednost dosegel leta 2030, ko naj bi njegova vrednost znašala 220 odstotkov BDP.
"Največji uspeh tega sklada je, da je vlada z njim uspela denar prihraniti za prihodnost. Obstajajo številni primeri držav, ki jim to ni uspelo," je dejal glavni ekonomist DNB Marketsa Oeystein Doerum.
Takšno bogastvo norveškim državljanom omogoča ugodnosti, ki si jih druge države v nobenem primeru ne morejo privoščiti. Kmetje v arktičnih predelih država dobijo na primer sredstva za ogrevanje hlevov. Poleg tega kar petina delovno sposobnih državljanov prejema nekakšno obliko socialne pomoči in to kljub temu, da je brezposelnost le 3,3-odstotna.
KOMENTARJI (109)
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.