Vsak tretji v pomanjkanju

Vsak tretji Zemljan se sooča s pomanjkanjem vode, po napovedih pa naj bi se svetovna populacija do leta 2050 povečala še za dva do tri milijarde. Ob teh dejstvih so potrebne radikalne spremembe v gospodarjenju s to tekočino, brez katere življenje ni mogoče. Bolj kot s krizo pomanjkanja vode se svet danes namreč sooča s krizo gospodarjenja z vodo, so ugotovili strokovnjaki, ki so se zbrali na mednarodni konferenci o vodi v Stockholmu.

Ob ponedeljkovi otvoritvi petdnevne konference so predstavili rezultate raziskave, ki jo je skupno 700 strokovnjakov izvajalo pet let. Ugotovitve so zaskrbljujoče, saj je pomanjkanje vode veliko bolj razširjeno, kot so sprva predvidevali.

Pomanjkanje vode je mogoče zaslediti v različnih svetovnih regijah, je rezultate raziskave predstavil generalni direktor Mednarodnega inštituta za upravljanje z vodo (IWMI) Frank Rijsberman in kot primere naštel Avstralijo, osrednje in južne predele Kitajske ter lansko uničujočo sušo v Indiji.

Rijsberman je pojasnil, da lahko pomanjkanje vode delimo v dve skupini. Prva vrsta pomanjkanja se pojavlja v regijah, kjer je poraba vode preveč potratna, zaradi česar se znižuje gladina podtalnih voda in se izsušujejo reke. Drugo vrsto pomanjkanja je mogoče zaslediti v državah, ki nimajo dovolj tehničnih in finančnih sredstev, da bi vodo zajeli, čeprav te ne primanjkuje.

Krivi smo ljudje

Težave z vodo so veliko bolj povezane s porabo kot z njeno razpoložljivostjo, saj pomanjkanje vode nastane 98 odstotkov zaradi razlogov, povezanih z ljudmi, in le dva odstotka zaradi naravnih razlogov, kažejo izsledki raziskave.

Na splošno so strokovnjaki ugotovili, da je za proizvodnjo kilograma žita potrebnih 4.000 litrov vode, medtem ko je za kilogram mesa potrebnih 10.000 litrov. 74 odstotkov vse porabljene vode gre za kmetijstvo, 18 odstotkov je namenjenih industriji in le osem odstotkov za naselja.

Zato je za države, ki se soočajo s pomanjkanjem vode, pomembno, da optimizirajo porabo. Med konkretnimi priporočili je za nekatere regije omenjena bolj učinkovita uporaba deževnice, uvajanje vrst žit, ki potrebujejo manj vode, in razvoj namakalnih sistemov. Prednostna naloga pa je spremeniti mišljenje ljudi in v nekaterih primerih tudi zastarelo vladno politiko.

Dovolj je zemlje, vode in človeške sile, da je mogoče pridelati dovolj hrane za rastočo svetovno populacijo, zato ne moremo reči, da svetu zmanjkuje vode, je poudaril Rijsberman in ocenil, da je največji izziv oskrba kmetijstva z zadostno količino vode, ne da bi ob tem trpelo okolje.