Vse najboljše Evropa!

Merklova gosti predsednike evropskih držav

Berlin ni gostitelj zgolj zato, ker je prestolnica predsedujoče Uniji. Mesto je bilo namreč epicenter številnih grozot, ki so se na evropskih tleh dogajale v 20. stoletju, je tik pred začetkom berlinskega vrha pojasnila predsedujoča EU, nemška kanclerka Angela Merkel. "Mesto, ki je bilo nekoč razdeljeno, zdaj pa je združeno, je simbol za to, kar smo dosegli v Evropi v zadnjih 50 letih," je poudarila. Voditelji sedemindvajseterice bi lahko premostili velike razlike v razumevanju evropske prihodnosti do leta 2009, je še povedala kanclerka novinarjem v Berlinu, kjer potekajo slovesnosti ob visokem jubileju EU.

Luksemburški premier Jean-Claude Juncker pa je pred začetkom vrha, na katerem želi EU s posebno berlinsko izjavo dati nov zagon evropskemu projektu, zagotovil, da cilj nikakor ni preobrazba EU v Združene države Evrope. "Ne poskušamo oblikovati Združenih držav Evrope, temu ostro nasprotujem," je poudaril.

"Nizozemci in Francozi morajo upoštevati države, ki so ratificirale ustavo. Mi pa moramo upoštevati skrbi držav, ki so ji rekle ne," je povedal ob robu srečanja vrha Evropske ljudske stranke (EPP).

V berlinski izjavi, ki je nekakšna rojstnodnevna čestitka EU sami sebi ob svoji 50. obletnici, je posebna zahvala državljanom dvanajstih novink iz zadnjih dveh širitev. Papež Evropo označuje kot odpadniško, ker pozablja na Boga in krščanske korenine ter zanika svojo lastno identiteto in tako izključuje vrednote, ki so "okrepile dušo kontinenta", še meni Benedikt XVI.

"Če se hočejo vlade Evropske unije ob 50. obletnici podpisa Rimske pogodbe približati svojim državljanom, kako lahko potem izključijo osnoven element evropske identitete, kot je krščanstvo, z njim se namreč velika večina še vedno identificira," opozarja Benedikt XVI.

Papež je dejal, da je Evropa z vidika demografije stopila na pot, ki bi lahko vodila do tega, da bi se poslovila od zgodovine. Papež se je ob tem zavzel za učinkovitejše uravnoteženje gospodarske in socialne dimenzije Evrope. Pomembno je imeti politiko, ki si prizadeva tako za blaginjo kot tudi za večjo konkurenčnost, je dejal papež.

Janša: EU je zgodba o uspehu

"Danes je velik dan," je poudaril premier Janša. Evropska zgodba je dokaz, da se probleme da reševati z dobrimi kompromisi, ki bodo potrebni tudi v prihodnje, je menil. "Toda če bo Evropa tudi v prihodnje vztrajala pri svojih vrednotah, se bodo našle produktivne rešitve za odprte probleme," je povedal ob robu izrednega vrha Evropske ljudske stranke, posvečenega 50. obletnici podpisa Rimske pogodbe.

"Dejstvo je, da je dosedanje življenje EU zgodba o uspehu," je ocenil premier, hkrati pa dodal, da "seveda so problemi, kot so bili tudi v preteklosti". Te probleme se po njegovih besedah da reševati z "dobrimi kompromisi, ki poženejo stvari naprej".

Berlinska izjava vsebuje posebno zahvalo državljanom dvanajstih novink iz zadnjih dveh širitev, med njimi Slovencem, za njihovo svobodoljubje. "Zahvaljujoč ljubezni do svobode med ljudmi Srednje in Vzhodne Evrope je bilo mogoče enkrat za vselej preseči nenaravno delitev Evrope," se glasi neuraden prevod izjave, v kateri širitev sicer ni izrecno omenjena.

Posredno pa so kot pomemben uspeh ali cilj v njej omenjene tako dosedanje kot prihodnje širitve. Dosedanje širitve so izpostavljene v navedeni zahvali novim članicam v uvodnem delu, prihodnje širitve pa v sklepnem delu v pozivu k "odprtosti", ki sicer ni natančno opredeljena.

Hkrati z odprtostjo je v istem stavku dodan poziv k nadaljevanju "notranjega razvoja" Unije. Tako so snovalci besedila v izjavo vključili sklepe decembrskega vrha, s katerimi so voditelji članic EU državam v čakalnici za članstvo sporočili, da "vrata ostajajo odprta", a da mora EU najprej "pospraviti po hiši".

Takšen je torej abstrakten kompromis med zagovornicami in nasprotnicami širitve. Med prvimi je poleg Slovenije tudi Velika Britanija, med drugimi pa predvsem Francija, ki je skupaj z Nizozemsko z zavrnitvijo ustavne pogodbe na referendumu maja 2005 tudi sprožila institucionalno krizo Unije.

Sanader: Neomemba širitve dobra novica

Dejstvo, da v berlinski izjavi, ki jo bodo v nedeljo slovesno sprejeli voditelji EU kot simbol novega zagona evropskega projekta, ni izrecno omenjena širitev, je "dobra novica", je ob robu vrha Evropske ljudske stranke pred začetkom neformalnega vrhunskega srečanja EU v Berlinu poudaril hrvaški premier Ivo Sanader. "Bolje je, da nismo omenjeni, kot da bi bili omenjeni," je dejal in dodal, da se tako ali tako "razume, da bo Hrvaška 28. članica Unije".

Berlinska izjava je "zelo dobra", je dejal Sanader, saj je "kratka in jedrnata, pa vendar govori o vsem bistvenem, kar se skriva za zamislijo evropske integracije". Nemško predsedstvo je z oblikovanjem izjave v najožjem krogu dokazalo, da je takšen način mogoče uporabiti tudi pri ustavni preureditvi EU.