Vsak dan bolniške v povprečju zdravstveno blagajno stane slabih 57 evrov, izdatki pa so iz leta v leto višji. Leta 2013 so znašali približno 224 milijonov evrov, štiri leta kasneje pa smo za bolniško odsotnost namenili že okoli 90 milijonov evrov več. Visoko povečanje izdatkov je bilo po pričakovanjih v času epidemije. Lani je bilo izdatkov skupaj že za 700 milijonov evrov, od tega samo na račun izolacij skoraj 200.
Stroški bodo letos nekoliko manjši, a dejstvo ostaja, da izdatki skupaj s številom bolniških odsotnosti naraščajo. "V lanskem letu smo dosegli skoraj šestodstotno bolniško odsotnost, česar prej nismo bili navajeni beležiti," številke opiše Tatjana Kofol iz Nacionalnega inštituta za javno zdravje.
Lani smo bili na bolniški že več kot 20 milijonov dni, pred desetletjem pa slabih 12 milijonov. Nekaj lahko pripišemo tudi večjemu številu zaposlenih, ne pa tudi vsega, kot pove tudi Tatjana Kofol. "Poleg razmer na trgu dela pa so še dejavniki, ki vplivajo na bolniško, tudi razmere na delovnem mestu, odnosi na delovnem mestu in družinske razmere posameznika," razloži. Vedno več pa je dolgotrajnih bolniških odsotnosti tudi na račun stresa na delovnem mestu.
Izkušnje iz ambulante opisuje družinska zdravnica Nena Kopčavar Guček iz ZD Ljubljana: "Tudi svoj čas so bili staleži zaradi stresa na privatnem polju, recimo kakšna huda izguba v družini, zdaj pa opažamo precej staležev zaradi tega, ker je stres na delovnem mestu tako hud, da oseba pravzaprav ne more delati."
Kljub povečanju števila bolniških odsotnosti pa izgorelost sicer še vedno predstavlja manjši delež, poudarjajo na NIJZ. Poleg strahu pred izgubo službe pa je razlog tudi preobremenitev na delovnem mestu. Kot razlaga Gučkova, velikokrat kdo reče, da mora zaradi odsotnosti sodelavcev in racionalizacije podjetja delati za dva. "Tretja stvar pa so zelo slabi odnosi na delovnem mestu. Vse do mobinga, ki ga opisujejo ljudje," še doda.
Povečuje pa se, še opozarja, število klicev delodajalcev, ki zahtevajo informacije, do katerih preprosto niso upravičeni. "Od pacienta sem dobila pismo, da njegov delodajalec zahteva natančen opis njegovega zdravstvenega stanja in zakaj ne more v službo," zgroženo pove Gučkova, ki je mnenja, da delodajalec nima nobene pravice do razkritja diagnoze zaposlenega.
Delodajalec lahko izve zgolj in samo, poudarja, ali je zaposleni res na bolniški, koliko časa bo predvidoma trajala ter ali imajo kakšna posebna navodila.
KOMENTARJI (19)
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.