'Ne želimo luksuza. Le da nam ne bi bilo treba hoditi od vrat do vrat in prositi za usluge'

"Stojiva na eni črti in ne veva, ali greva naprej ali nazaj. Mislim, da bolj nazaj kot naprej." S strahom ob misli na jutrišnji dan trenutno stanje petčlanske družine opiše mama.  Od leta 2013, ko so se pojavile prve finančne težave, so korak za korakom splezali na zeleno vejo. Zdaj pa jih je koronakriza spet pahnila tja, kjer so bili, pove. "Nekako smo prišli na zeleno vejo. Vse se je umirilo, nisva potrebovala pomoči, paketov. Vse je šlo nekako gor in res smo bili zadovoljni. Zdaj je šlo pa vse dol."

Spomladi so namreč očeta poslali na čakanje na delo, kar je ob materini brezposelnosti močno zmanjšalo družinske prihodke. "Korona, mož brez službe, otroci ... Nikamor ne prideš. Računov ne moreš plačati, za tiste obroke komaj poskrbiš. Zelo težko," obupano pove mama. 

Po koncu epidemije so očetu pogodbo sicer podaljšali, a le za določen čas – poteče mu čez mesec dni. Ker pa ima za sabo tri težke operacije črevesja in lahko dvigne le do dva kilograma, bi novo službo težko našel. Zato na izgubo trenutne ne upajo pomisliti, priznava mati: "Bilo bi grozno. To je pomemben vir prihodka. Pravzaprav najpomembnejši."

Izguba glavnega dohodka bi ogrozila tudi odplačevanje dolga. Na začetku letošnjega leta so se z 28 kvadratnih metrov velike garsonjere preselili v javno občinsko stanovanje, ki pa je bilo opremljeno le z umivalnikom. Za nakup ostale opreme sta si tako morala izposoditi več tisoč evrov. "Zdaj sva prišla do ene polovičke, da sva vrnila. Vse je potekalo tako, kot sva si zamislila. Potem pa je nastopila korona. In ne bi šli v to, če bi vedeli, kakšna bo situacija. Zdaj pa je, kar je."

Ker dva od otrok obiskujeta osnovno šolo, je velik izziv predstavljal tudi začetek šolskega leta. Pri nakupu šolskih potrebščin so jima pomagali pri Zvezi prijateljev mladine, a mamo zdaj skrbi, da bi se v primeru okužbe morala šolati od doma. Še za osnovne šolske potrebščine nimajo, kaj šele za nakup računalnika. "Če se bodo otroci spet šolali na daljavo, bo vse narobe. Poskrbeti moraš, da imajo dostop do interneta, do računalnika. Ni enostavno," še zaskrbljeno pove. 

Ob prvem valu so si računalnik izposojali od sosedov. Ne želimo si luksuza, pove mama, le to, da nam ne bi bilo treba hoditi od vrat do vrat in prositi za usluge.