Tujina

Vse več pozivov za pritisk na Iran

New York, 26. 05. 2003 00.00 |

PREDVIDEN ČAS BRANJA: 3 min

Avtor

STA

Kar nekaj ameriških politikov poziva administracijo k spremembi režima v Iranu, češ da je ta nevarnejši od nekdanjega iraškega. Nekaj predvsem demokratskih senatorjev pa opozarja, da morajo najprej urediti razmere v Afganistanu in Iraku.

Ameriški komentatorji se zadnje dni vse bolj sprašujejo, kje je domnevno iraško orožje za množično uničevanje, ki ga zavezniški strokovnjaki doslej še niso odkrili, čeprav je Busheva administracija z njegovim obstojem utemeljila napad na Irak.

Predsednik odbora za obveščevalne dejavnosti v predstavniškem domu ameriškega kongresa Peter Goss se je v nedeljo na ameriški televiziji CBS zavzel za spremembo režima v Iranu, kar bi naj dosegli s previdno podporo reformnim silam, ki menda nasprotujejo vladajočim islamskim verskim voditeljem. Dejal, da se v Iranu prepirajo "dobri in slabi fantje" in se zavzel za pomoč tistim, ki podpirajo reforme. Ob tem je opozoril, da bo potrebno biti previden, saj ima lahko ameriško vmešavanje nasproten učinek od zaželenega. Prepričan je tudi, da ameriška administracija ni namerno zavajala domače javnosti o razmerah v Iraku in imela pomanjkljive podatke.

Časopis Washington Post je v nedeljo objavil, da je ameriška administracija prekinila stike s Teheranom in se pripravlja na agresivno politiko destabilizacije Irana, ki se je že začela z obtožbami, da Iran skriva visoke predstavnike teroristične organizacije Al Kaida.

Demokratska članica predstavniškega doma Jane Harman je menila, da je Iran nevarnejši od Iraka, vendar se je zavzela za nadaljevanje diplomatske poti. Demokratski senator Joe Lieberman meni, da je v Iranu potrebna sprememba režima, podobno mnenje pa so izražali tudi drugi. Lieberman prav tako noče vojne, ker veliko Irancev ni na strani ZDA.

Demokrati pozivajo Belo hišo naj najprej dokonča delo v Iraku in Afganistanu

Demokratski senator Joe Biden je medtem na televiziji NBC pozval administracijo, naj raje prej dokonča delo v Afganistanu in Iraku, pri čemer je izrazil zaskrbljenost, da je ameriška administracija napihovala nevarnost Iraka, predvsem nevarnost v zvezi z jedrskim in drugim orožjem za množično uničevanje, prav tako tudi z domnevnimi povezavami med režimom Sadama Huseina in Al Kaido. Biden sicer ni bil preoster do ameriške administracije in je menil, da je med predsedniki običajna praksa, da napihujejo zadeve.

Biden je zaradi tega pozival k previdnosti glede Irana in odsvetoval odpiranje nove fronte, dokler ne bo urejen položaj v Afganistanu in Iraku.

Iran odločno zavrača obtožbe Washingtona in poudarja, da je bila Al Kaida njihov sovražnik, še preden so se teroristi sprli z ZDA. Iranski veleposlanik pri OZN Džavad Zarif je za televizijo ABC dejal, da se Iran zavzema za sproščanje napetosti z ZDA, a se bodo uprli, če bo Washington govoril le z jezikom pritiska.

Ameriški obrambni minister Donald Rumsfeld je pretekli teden dejal, da ni nobenega dvoma, da se v Iranu skrivajo visoki predstavniki Al Kaide, ameriški mediji pa navajajo obveščevalne vire, ki trdijo, da so bili ti, ki se skrivajo v Iranu, vmešani v zadnja teroristična napada v Savdski Arabiji in Maroku.

Podobnega mnenja je bil tudi vodilni demokrat v odboru za obveščevalne dejavnosti senator Jay Rockefeller, ki je prav tako na televiziji NBC dejal, da začenja verjeti, da podatki ameriške administracije niso bili tako točni, kot so jih skušali prikazati. Rockefeller je dodal, da si želi odkriti, ali je bilo zavajanje namerno ali posledica slabih obveščevalnih podatkov.

Predsednik senatnega odbora za obveščevalne dejavnosti Pat Roberts pa je mnenja, da če ne najdejo orožja, potem bo to v vsakem primeru slabo za ameriško administracijo. Roberts in Rockefeller pa sta medtem opozarjala na previdnost in svarila pred nepremišljenimi koraki, ker oba na podlagi trdnih obveščevalnih virov pričakujeta, da bo v naslednjih dneh prišlo do napredka pri reševanju problema Al Kaide v Iranu.

iran zda pritisk agresija