Annegret Kramp-Karrenbauer je ime, o katerem mednarodni politični parket še ni slišal prav veliko. A še bo, zagotavljajo v nemški CDU, krščansko-demokratski uniji, ki je povojni Nemčiji dala pet kanclerjev, Kramp-Karrenbauerjeva pa naj bi bila – če se bo izšlo po njihovih načrtih – naslednja.

Konrad Adenauer je državo vodil od leta 1949 do leta 1963, nasledil ga je Ludwig Erhard, ki je vladal do leta 1966, do leta 1969 je vladavino podaljšal Kurt Georg Kiesinger. Šele leta 1982 je nato stranko na vrh vrnil Helmut Kohl, čigar ime je trajno povezano z združitvijo Nemčije, in ki je tam ostal vse do leta 1998, ko je izgubil volitve. A že leta 2005 se je CDU spet vrnila na čelo države, vajeti je prevzela Kohlova varovanka Angela Merkel.

Do leta 2015 se je, kljub nekaj težavam v času gospodarske krize, njena vladavina zdela zelo trdna. Tudi na evropskem parketu so ji evropski kolegi priznavali voditeljstvo, četudi je v času dolžniške krize žugala z varčevalno politiko, ki marsikomu ni bila všeč.

Kazen za odprta vrata

Potem pa se je Merklovi "zgodila" migrantska kriza. Politika dobrodošlice, danes zelo osovražen koncept celo v njeni lastni stranki, je odprla vrata Nemčije več kot milijonu prosilcev za azil, ki so v Evropo prihajali v dolgih kolonah, večinoma brez dokumentov.

Ko so transparente z napisi "willkommen" (dobrodošli) zamenjali transparenti z napisi "raus" (ven), je gostoljubnost Merklovo, ki je pomoč beguncem in migrantom videla kot nalogo osnovne človeške solidarnosti, stala domače podpore – njena stranka je v zadnjih letih doživela hude izgube tako na deželni kot nacionalni ravni, pa tudi podpore na evropski ravni, kjer so ji države, še posebej višegrajska skupina, Italija, tudi Avstrija, dale jasno vedeti, da reševanje globalne migrantske krize vidijo drugače – beguncem in migrantom do priškrnile ali povsem zaloputnile vrata, nekatere so postavile bodečo žico.

Čeprav je Merklova preživela tudi lanske volitve in ostala kanclerka, je bilo sporočilo volivcev jasno, rezultat je bil namreč veliko slabši, kot bi si stranka želela, odtekanje glasov k skrajno desni Alternativi za Nemčijo (AfD) zaskrbljujoče, število napadov iz vrst lastne stranke je za Merklovo postajalo težava. Oktobra letos je tako sporočila, da na kongresu stranke ne bo skušala obdržati mesta predsednice stranke, da pa bo ostala kanclerka do leta 2021, ko se ji izteče mandat.

Brezbarvna gneča na sredini, nekdanja baza k ekstremistom?

A večino je vendarle zanimalo predvsem, kako se bo razpletel bolj med glavnima kandidatoma za predsedniško mesto CDU - Annegret Kramp-Karrenbauer, za katero je stala tudi Merklova, in Friedrichom Merzom, korporativnim odvetnikom, kandidatom konservativnejšega dela stranke, ki zahteva vrnitev h koreninam ali drugače povedano – premik bolj nazaj k desni sredini, potem ko se je stranka s številnimi politikami v preteklih letih vse bolj premikala proti levo-sredinskemu polu, s tem pa po eni strani uspešno "kradla" glasove koalicijski partnerici SPD, po drugi pa izgubljala v lastni bazi. Najbolj konservativni glasovi so prepričani, da je prav to izgubljanje primarne strankarske identitete odprlo vrata pojavu desnih političnih ekstremov, saj so številni tradicionalni volivci ocenili, da stranka njihovih vrednot ne zastopa več.

Zaprisežen kapitalist proti socialno usmerjeni kandidatki

Spopadla sta se kandidata, ki sta si, čeprav sta oba zagovornika EU, v mnogočem izjemno različna. Medtem ko oba plašijo Donald Trump, Vladimir Putin in Kitajska, je Annegret Kramp-Karrenbauer naklonjena Franciji, medtem ko so Merzu bližje čezatlantske povezave.

A to je le začetek razlik. 63-letni Merz je goreč zagovornik kapitalizma v njegovi dominantnejši obliki, borec za korenito davčno reformo, ki jo podpira gospodarski del stranke, 56-letna Kramp-Karrenbauerjeva pa zagovornica socialno tržnega gospodarstva, ki z močno socialno komponento ne pozablja na ranljivejše skupine.

Merz je potem, ko ga je Merklova na prelomu tisočletja "izgnala" iz politike, zgradil zavidanja vredno kariero v gospodarstvu, Kramp-Karrenbauerjeva je medtem gradila svoj profil na deželnem in državnem političnem parketu.

Konkurenti iz SPD želeli Merza – da bi si povrnili volivce, ki jih je "ukradla" Merklova

Prav nič presenetljivo tako ni, da so v levo-sredinski SPD upali, da bo zmagal Merz, ki bi s svojimi stališči CDU hitro umaknil z njihovega teritorija. Celo sam je obljubil, da bo "izbrisal" AfD in ponovno vzpostavil CDU kot desno-sredinsko stranko jasnih vrednot.

A bitka za predsedniški stolček se je razpletla v korist Annegret Kramp-Karrenbauer, ki jo večina pozna kot AKK. Krajšava imena, ki bo – kot se šalijo nemški novinarski kolegi – v pomoč tudi evropskemu in svetovnemu medijskemu svetu. Ni namreč malo tistih, ki so si v teh dneh bolj ali manj uspešno "lomili jezik" ob izgovarjanju imena nove predsednice.

Kampanja pred glasovanjem izrazitih osebnih obračunov ni prinesla, je pa bilo jasno, da gre za ideološki boj znotraj stranke, za določanje smeri, v katero po stranka krenila v obdobju "po Angeli Merkel". Govora je bilo celo od odhodih iz stranke ali odcepitvi kakšne frakcije, če bo zmagala AKK. Ki pa je vseeno zmagala. A zgolj z 52 odstotki glasov delegatov.

Podpora nasprotnika v zameno za mesto tajnika?

Bitka med AKK in Merzom se je v prid prve prevesila potem, ko je prvi krog glasovanja odnesel tretjega kandidata Jensa Spahna. AKK pa je uspel zanimiv manever. K sebi je uspela preliti pomemben del Spahnovih glasov, čeprav je ta glasen kritik liberalnega dela stranke.

Analitiki zato ugibajo, koliko je bilo v ozadju političnega kupčkanja. AKK je namreč Spahnovemu zavezniku Paulu Ziemiaku ponudila pozicijo številka dve v stranki – mesto glavnega tajnika. Tega zdaj tudi zaseda, številni pa menijo, da je to še posebej všeč Spahnu, ki je s tem pridobil na moči in se prebil v prvo vrsto voditeljev konservativnega dela stranke, potem ko je kongres odnesel Merza.

V taboru AKK sicer zavračajo "teorije zarote". Izbira Ziemiaka naj bi bila "naravna izbira", katere sporočilo naj bi bilo, da je CDU stranka, ki vključuje. Star 33 let, je Ziemiak mlad konservativni obraz v stranki, ki jo večinoma obvladujejo moški, starejši od 70 let. Kot otrok poljskih priseljencev pa v vodstvo vnaša še dodaten faktor raznolikosti.

Pot v prepad?

A mnogih računica ni zadovoljila – "pravi konservativni del stranke" ostaja nezadovoljen. Prepad med liberalnim in konservativnim krilom stranke se tako s kongresom (in tesnim rezultatom) ni zmanjšal, ampak – poglobil.

"Pod površjem vre," je o pokongresni situaciji za Augsburger Allgemeine Zeitung povedal CDU-jev politik Alexander Mitsch. Z AKK je namreč zmagalo "liberalno krilo", za katerega je konservativni del prepričan, da bo še naprej vodilo stranko po poti, ki jo je začrtala Merklova – naravnost v prepad.

Če Kramp-Karrenbauerjevi ne bo uspelo zgraditi mostu med obema kriloma stranke, kar naj bi najlažje dosegla tako, da v svoj ožji krog pripelje kar svoje kritike, se po mnenju analitikov CDU še naprej obetajo turbulentni časi.

Kdo je Annegret Kramp-Karrenbauer? Angela 2.0 ali 'le' AKK?

V središču nezadovoljstva izrazito konservativnega dela stranke z ustoličenjem AKK je njen lik.

Kritiki ji namreč očitajo, da je Angela 2.0 – torej kopija predhodnice. Na kongresu je ta očitek do neke mere potrdila. Predstavila se je kot nekdo, ki ne bo spreminjal politične smeri samo zato, ker se na desnem političnem polu trenutno bije boj med ekstremno in zmerno politiko. Predstavila se je kot ženska, ki, podobno kot Merklova, daje prednost treznim in strokovnih argumentom in je ne ganejo čustvene reakcije. "Imam dobre živce, nič me ne spravi iz tira," je povedala nemškim medijem.

Za razliko od Merza, ki je obljubil "novo smer", se je zatekla k strategiji Gerharda Schröderja, ki je ob prevzemu oblasti od Kohla dejal, da ne želi spreminjati vsega, samo "nekatere stvari želi narediti bolje". V stranki, ki ceni stabilnost, je to sporočilo odzvanjalo bolje.

Primerjav z Merklovo se njena naslednica še kako zaveda. "Slišala sem, da me opisujejo kot "mini verzijo" oziroma nadaljevanje istega. Ampak pred vami stojim kot samostojna oseba, kot mati treh otrok, kot nekdanja notranja ministrica, kot voditeljica dežele, ki je tej deželi služila 18 let, in ki se je naučila, kaj pomeni voditi," je povedala delegatom. In dodala, da "ima voditeljstvo več skupnega z notranjo močjo kot s tem, kako glasno nekdo govori".

Proti istospolnim porokam, mladoletni migranti na ugotavljanje starosti

Kljub uvrščanju v liberalni del CDU, pa AKK kar nekaj vrednot deli s konservativnejšim delom stranke. Tako na primer ni podpornica istospolnih porok. Krčenja pravic istospolnih sicer zaenkrat ne napoveduje, čeprav je to na noge spravilo nekaj aktivistov za pravice istopsolnih, kot se je oglasilo več zagovornikov pravice do splava, potem ko so bila ponovno obelodanjena njena stališča do tega, da bi bilo potrebno "nerojeno življenje bolje varovati".

Čeprav je leta 2015 podprla Merklovo, ko je ta odprla vrata beguncem in migrantom, so njena stališča glede migracij nekoliko ostrejša. Za migrante, ki so trdili, da so  mladoletniki, brez spremstva staršev in dokumentov, je predlagala zdravniški pregled, da bi ugotovili njihovo dejansko starost. Poteza, ki je vzbudila veliko zanimanje javnosti – od podpore do zgražanja. Kot argument je navedla "izkoriščanje sistema".

Zavzemala se je tudi za to, da bi zavrnjene prosilce za azil vračali po hitrem postopku, muslimanskim migrantom, ki niso želeli sprejeti hrane od prostovoljk – ker so pač bile ženske – je sporočila, naj bodo lačni. V luči naštetega večina pričakuje, da bo Nemčija migrantom pustila priprta vrata, da pa bodo pogoji za vstop precej manj ohlapni, kot so bili v času Angele Merkel.

Dvojni priimek kot poklon očetu in soprogu, ki jo je na prvi zmenek peljal gledat motorje

Kramp-Karrenbauerjeva je v CDU vstopila pri osemnajstih in se po strankarski lestvici prebila vse do vrha. Tudi po zaslugi optimizma, osredotočenosti in zagnanosti, ki jo spremljajo že od zgodnjih let. Prepričana je, da ji je te vrednote privzgojilo odraščanje v veliki družini, kjer se je bilo treba znati pogajati in si izboriti, kar je želela.

"Bila sem vzorna "piflarka", čeprav nisem imela najboljših ocen," je o sebi dejala za Bild am Sonntag. Kot deklica je sanjala o tem, da bo babica in bo na svet pomagala dojenčkom, kasneje je razmišljala o učiteljskem poklicu, na koncu pa študirala pravo in politične vede.

Pri enaindvajsetih je spoznala Helmuta Karrenbauerja – inženirja gradbeništva. "Na prvem zmenku sva šla na ogled motorjev. Na prvi fotografiji, ki mi jo je poslal, je bilo v ospredju zelo veliko motorjev, v ozadju pa je bil on," je za t-online.de razkrila o prvem zmenku z možem, s katerim je poročena 34 let in ima tri otroke, njun zakon pa v marsikaterem pogledu ni "tradicionalen".

Ona je tista, ki služi denar, on se je posvečal otrokom. Kot je dejala, sta se že v začetku zveze dogovorila, da bo delal tisti, ki bo v danem trenutku zaslužil več. "Res sem imela srečo, da sem ga spoznala. Med nama vlada zaupanje, ki nama omogoča, da vsak sledi svojim ciljem," je še dejala o svojem zakonu.

Na račun tega, da njeno ime in oba priimka marsikomu povzročajo težave, se tudi sama pogosto le namuzne in doda, da je bila odločitev za oba priimka "strateška". Po eni strani je želela možev priimek, a upornica v njej se je v času, ko so ženske praviloma prevzele le možev priimek, želela boriti proti pravilom. A glavni razlog je bilo dejstvo, da ji je leto pred poroko umrl oče. Dekliški priimek je tako obdržala njemu v spomin.

Razočaranje za modno policijo

V najstniških letih so jo zato nekajkrat zamenjali za fanta, kar jo je sicer ujezilo, a ne dovolj, da bi lase pustila rasti, saj za to menda enostavno "nima potrpljenja". Za njene lase sicer skrbi lokalna frizerka. Političarka, ki prosti čas namenja športu, plesu in glasbi, pa pravi, da je skrivnost dobre kratke ženske frizure v kvalitetnem striženju.

EU (zaenkrat) ni prioriteta

Veliko bolj kot videz je seveda pomembno, kam bo novinka na vrhu CDU peljala ne le domačo, ampak evropsko politiko.

Vrednote Kramp-Karrenbauerjeve je oblikovala katoliška vzgoja v zvezni deželi Posarje na nemško-francoski meji. Tekoče govori francosko in naj bi bila naklonjena nekaterim predlogom francoskega predsednika Emmanuela Macrona. V tem smislu naj bi ji bile blizu tudi nekatere ideje Adenauerja, ki je Francijo videl kot naravnega zaveznika pri oblikovanju EU.

Vendar se je AKK, ki je v preteklosti podprla Macronovo idejo o evropski vojski in odločitev Merklove, da se Grčijo obdrži v evroobmočju, med kampanjo za vrh CDU večinoma vzdržala komentarjev o predlogih, ki v EU veljajo za kontroverznejše, med drugim proračun evroobmočja. Prav tako je le malo govorila o brexitu. Prednost je dala domačim temam, tudi analitiki pa menijo, da bo nemška politika v bližnji prihodnosti bolj kot na EU osredotočena sama nase, še posebej v luči relativno krhke trenutne koalicije med CDU in SPD.

Ni jih namreč malo, ki menijo, da bi lahko bila prav izvolitev AKK kaplja čez rob za SPD, da koalicijo zapusti. Stranka ima težave s pozicioniranjem v nemški politiki in ekonomske vizije AKK naj bi CDU še približale levi sredini, kar bi za SPD najbrž pomenilo še manj volivcev – česar pa si stranka na prihodnjih volitvah zagotovo ne želi.

Sophia Besch, raziskovalka pri Centre for European Reform v komentarju za Euronews ocenjuje, da kratkoročno izvolitev AKK za EU ne pomeni prav veliko dobrega za reforme, ki jih EU nujno potrebuje, saj te niso v fokusu nove voditeljice. Kar pa bi lahko pomenilo še dodatne težave za Macrona, ki morda upa, da bi mu uspehi na evropskem parketu nekoliko olajšali življenje v Franciji, kjer je moral popustiti pritisku nezadovoljnih sindikatov.

EU se je doslej v veliki meri zanašala na nemško-francoski vlak, ki pa že nekaj časa peša. In analitiki menijo, da AKK (vsaj zaenkrat) ne daje vtisa, da bo prav ona tista, ki ga bo pognala na višje obrate.

Težava na obzorju: klecajoča avtomobilska industrija in pomanjkanje gospodarskih izkušenj

Ob vprašanju, kako se bo Kramp-Karrenbauerjeva, ki menda tudi pospešeno pili angleščino, znašla na mednarodnem prizorišču, pa je izjemno pomembno tudi  vprašanje, kako ji bo šla od rok gospodarska politika.

Angela Merkel je leta ohranjala "gospodarski mir". Kolesje se je vrtelo brez večjih reformnih popravkov, s tem pa je po mnenju analitikov nasledniku ali naslednici pustila precej dela.

Trenutno nemško gospodarstvo še vedno uživa rekordno nizko brezposelnost in proračunski presežek. A na obzorju so težave.

Pomemben "problematičen otrok" je avtomobilska industrija, od katere je precej odvisno tudi slovensko gospodarstvo. Če je Merklova leta 2009 napovedala, da bo po nemških cestah do leta 2020 vozilo milijon električnih avtomobilov, se to ni zgodilo. Prav tako sta primat v njihovi izdelavi prevzeli Tesla in Kitajska, ki v njihov razvoj vlagata ogromno, medtem ko se nemški koncerni Volkswagen, Daimler in BMW borijo, da bi konkurenco dohiteli v tehnološkem razvoju, ki grozi, da bo do leta 2035 pogoltnil 114.000 nemških delovnih mest v avtomobilski industriji.

Načrt Merklove za prestrukturiranje avtomobilske industrije je v veliki meri zamajal "dieselgate" leta 2015, Merklovi pa ni preostalo drugega, kot da se postavi v bran dizelski industriji in omili agresivno promoviranje električnih vozil.

Bloomberg medtem piše, da so še vedno v težavah tudi nemške banke, ki imajo težave stabilnostjo, na stresnih testih so dosegle nekaj slabih rezultatov in imajo težave s kovanjem dobička.

Nemška infrastruktura – od cest do mostov in železnic – naj bi potrebovala zajeten kupček denarja za obnovo, luknja v občinskih investicijskih proračunih naj bi skupaj znašala kar 159 milijard evrov, v kar pa ni všteta digitalna infrastruktura, ki naj bi prav tako nujno potrebovala finančno injekcijo.

Vprašanje pa je tudi, kako uspešna bo AKK pri spopadanju z nemško demografsko sliko, ki pravi, da bo do leta 2030 v pokoj odhajalo dvakrat več ljudi, kot jih bo vstopalo na trg dela.  

Seznam z gospodarstvom povezanih izzivov je torej dolg. In to bi lahko bila težava za političarko, ki ji kritiki očitajo, da je gospodarstvo njena šibka točka, na katero se ni nikoli osredotočala, pa čeprav je na deželni in državni ravni delovala na širokem spektru področij – od sociale do notranjih zadev, športa, družine, ženske politike, izobraževanja, kulture, dela in preventive.

Gospodarstvo pa z nelagodjem pričakuje njene davčne predloge. Da bi lahko bili precej drugačni od želja gospodarstvenikov, nakazuje izjava Rainerja Bruederla iz FDP, ki je Kramp-Karrenbauerjevo označil za "črno pobarvano socialistko" (barva CDU).

Kanclerski stolček pred ideologijo

Prve pokongresne meritve priljubljenosti, Trendbarometer, ki sta jih objavili postaji RTL in n-TV, kažejo, da je menjava predsednice stranki prinesla tri dodatne točke priljubljenosti, CDU tako uživa 32-odstotno podporo. Kot dobro rešitev je izvolitev AKK na čelo CDU ocenilo 46 odstotkov vprašanih, 28 odstotkov je menjava razočarala, 24 odstotkov bi jih na predsedniškem mestu raje videlo Merza, štirje odstotki Spahna. Samo med volivci CDU je podpora AKK 62-odstotna, 28-odstotno podporo uživa Merz, Spahn le dva odstotka.

Za izvolitvijo Kramp-Karrenbauerjeve je povsem pragmatična odločitev, je ocenil nemški Handelsblatt. Če bi stranka dejansko želela prekiniti z ero Merklove, bi morala izvoliti Merza. A gre za stranko, ki je znana tudi kot "klub, kjer se izbere kanclerja". CDU je že leta bolj kot na ideološko čistost in zvestobo idealom, osredotočena na to, da zmaga volitve.

In ankete pred kongresom so pokazale, da je AKK v očeh javnosti "bolj zanesljiva" in "bolj všečna od tekmeca". Pa tudi, da bi v hipotetični volilni tekmi z SPD AKK najbrž zmagala, Merz pa ne. In za mnoge kandidate se je ugibanje o tem, kdo je prava izbira za naslednika Merklove, tukaj končalo.

Namesto 'napihnjenega populista' – trezna, nekoliko dolgočasna ženska

Če na domačem nemškem terenu ocenjujejo, da samo nadaljevanje politike Merklove ne bo dovolj ne za uspeh CDU, ne za uspeh Nemčije, podobnost s kanclerko pa je doma slabost, mnogi menijo, da je prav podobnost z Merklovo v marsičem tista, ki je na mednarodnem prizorišču dodana vrednost Kramp-Karrenbauerjeve.

V času, ko se volivci tako v Evropi kot po svetu obračajo h kandidatom, ki na vse grlo oznanjajo radikalne spremembe, vzklikajo populistična gesla in obljubljajo hitre rešitve za kompleksne globalne probleme, ki so vse prej kot enostavno rešljivi, je nemška CDU ubrala drugačno smer. Za naslednico Angele Merkel je izbrala  žensko, ki predstavlja kontinuiteto in stabilnost.

Namesto "napihnjenega, samovšečnega populista" so izvolili še eno dolgočasno žensko, je bilo o AKK mogoče prebrati na enem od spletnih forumov. Torej se je zgodilo tisto, kar se na nek način od Nemčije na mednarodnem parketu tudi pričakuje – da bo nekakšno sidro stabilnosti, država, ki ne bo povzročala težav, ampak jih bo reševala. Znotraj CDU naj bi številni ugotovili, da bo za vse bolje, če "čolna ne majejo preveč" – še posebej glede na nestabilnost več evropskih vlad, vključno s francosko, kjer velikemu upu evropske politike, Macronu, vajeti vse bolj polzijo iz rok.

Vseeno bo tudi AKK krmarila v zelo razburkanih vodah. Tako domači kot evropski populizem se ne nameravata vdati, tudi duhove v lastni stranki ne bo enostavno pomiriti. Nekoliko bolje bo najbrž po izvolitvi AKK spala Angela Merkel, saj zaenkrat ustoličenje "njene kandidatke" pomeni, da je njena zapuščina relativno varna.

Bo Angela Merkel odšla pred 2021?

Ženski sta si oblast zaenkrat predali na strankarski ravni. Ni jih malo, ki menijo, da bi si jo morali tudi na državni – da bi se torej Merklova morala posloviti in vajeti države predati svoji naslednici.

Kongres CDU tako nikoli ni bil viden kot "še en strankarski kongres, kjer volijo novo vodstvo stranke", ampak kot dogodek, ki ustoličuje novega voditelja – v tem primeru novo prvo damo nemške in evropske politike.

Da bi Merklova odšla takoj, ni verjetno. Je pa nekaj analitikov sestavilo domnevno optimalno časovnico. Da bi se lahko Kramp-Karrenbauerjeva primerno zasidrala v mislih ljudi kot kanclerka in bi imela boljše možnosti, da za CDU obdrži kanclerski stolček, bi ji morala Merklova položaj prepustiti vsaj leto pred prihodnjimi volitvami. A do takrat se bo zgodilo še marsikaj, kar bo še dodatno destabiliziralo svet in s tem okoliščine, v katerih se bo morala dokazati ženska, ki želi na vrh ene najvplivnejših držav.