Revščina se je najbolj povečala v Rusiji, Armeniji in Gruziji, kjer mora kar med 30 in 40 odstotkov ljudi mesečno shajati z manj kot sto dolarji. Med ruskimi otroci, mlajšimi od 15 let, je revnih kar 46 odstotkov, med aktivnim prebivalstvom je takšnih 35 odstotkov, med upokojenci pa 22 odstotkov.
Belorusija, Romunija, Slovaška in Bolgarija so manj prizadete, saj je revnega med 10 in 20 odstotkov prebivalstva, medtem ko na Poljskem, Češkem, Madžarskem in v Sloveniji revnih praktično ni, ugotavlja organizacija.
Vzroka za revščino pa nista le povečanje brezposelnosti in nedelovanje socialne države, temveč tudi inflacija. Medtem ko je bilo šolanje prej samoumevno, je zdaj tako le še v Sloveniji, v Latviji, Litvi in Belorusiji, medtem ko je drugod delež mladih, ki se šolajo padel.
Poročilo poudarja, da bi bili ustrezni posegi države v dogajanje ob ohranjanju določene stopnje liberalizacije v prihodnje nujni. Če bodo države v tranziciji obnovile gospodarsko rast, bodo lahko stopile v drugo fazo tranzicije, pri čemer pa bodo morale reforme upoštevati zaščito ''človeškega potenciala'' in obnovo mreže socialne varnosti, svoje poročilo zaključuje Program ZN za razvoj.
