Tujina

Walker prvič pred sodniki

Washington/Guantanamo, 24. 01. 2002 00.00 |

PREDVIDEN ČAS BRANJA: 2 min
Avtor
J.M./Reuters
Komentarji
0

Na ameriškem zveznem sodišču v Virginiji je prvič nastopil John Walker Lindh, Američan, ki se je boril na strani talibanov. Obtožujejo ga kovanja zarote proti Američanom ter podpiranja terorističnih skupin.

Protesti proti Walkerju
Protesti proti Walkerju FOTO: Reuters

Johna Walkerja Lindha so danes močno zastraženega privedli pred zvezno sodišče v Virginiji, kjer so potrdili njegovo identiteto. Še prej so mu omogočili, da se je sestal s svojim odvetnikom in starši. Potem je sodnik W. Curtis Sewell prebral obtožnico, ki ga bremeni zarote proti ameriškim državljanom v tujini, podpiranja tujih terorističnih organizacij in sodelovanja s talibani. Na vprašanje, ali razume obtožnico, je Walker odgovoril pritrdilno.

Sodnik je za dvajsetletnika, ki so ga spremljali močno oboroženi varnostniki, odredil podaljšanje pripora brez možnosti plačila varščine. Sodna obravnava se bo nadaljeval 6. februarja s predhodnim zaslišanjem. Če bo obtožen, ga najverjetneje čaka dosmrtna kazen.

Walker naj bi že junija postal borec Al Kaide, za sodelovanje v sveti vojni pa naj bi mu osebno čestital Osama bin Laden. To naj bi preiskovalcem povedal med dvodnevnimi zaslišanji konec lanskega leta. Takrat naj bi priznal, da je poznal načrte za napad na Združene države. Njegovi zastopniki, najela sta jih starša, izjave spodbijajo, saj na zaslišanju ni bilo odvetnikov.

Zaslišanje zapornikov na Kubi

Walker (v ozadju) med prevozom na sodišče
Walker (v ozadju) med prevozom na sodišče FOTO: Reuters

Ameriška vojska je v oporišču Guantanamo na Kubi začela zasliševati 158 talibanov in privržencev Al Kaide, premeščanje ujetnikov na Kubo pa so začasno prekinili. Med ujetniki naj bi bil tudi tesni sodelavec bin Ladna, Belkacem, ki ga je BiH izročila Američanom. Belkacem je bil eden od 6 Alžircev, ki jih je BiH izročila ZDA, pripravljal pa naj bi napade na ameriške cilje na Balkanu.

Po informacijah ameriških častnikov naj v Guantanamu ne bi šlo za uradno zaslišanje ampak le za pridobivanje informacij. Po tem, ko so zaporniki izprašani jih ločijo od ostalih zapornikov.

Še vedno jih niso razglasili za vojne ujetnike. Zanje namreč ženevska konvencija predvideva posebne pravice. Kljub temu ameriška vojska trdi, da so deležni ustrezne oskrbe.

Skrbijo tudi za njihovo duhovno zdravje - vsak je dobil izvod Korana. Medtem se London in Washington dogovarjata o usodi zajetih britanskih državljanov. Britanski zunanji minister Straw namreč zahteva, naj jim omogočijo sojenje v domovini.

UI Vsebina ustvarjena brez generativne umetne inteligence.
  • 1
  • 2
  • 3
  • 4
  • 5
  • 6
  • 7
  • 8
  • 9
  • 10