To je odkrila revizija ameriške tiskovne agencije Associated Press, ki je ugotovila, da ameriška administracija sicer odgovarja na več vprašanj in prošenj za informacije, kot kadarkoli prej, vendar odgovarja predvsem na manj pomembne informacije, s katerimi ni težav, kot so vprašanja posameznikov glede pokojnin in veteranov o njihovih podatkih. Vse bolj skrivnostna pa so najpomembnejša ministrstva, kot so zunanje, obrambno in pravosodno, ter zvezni preiskovalni urad (Fbi) in ameriška obveščevalna agencije (Cia).
Izgovori za zavrnitev vse pogostejši
Raziskava, ki zajema obdobje od leta 1998 do 2004, kaže, da se je omejevanje dostopa do informacij začelo že pred terorističnimi napadi 11. septembra 2001, čeprav se je po njih število neuresničenih zahtevkov v skladu s pred 38 leti sprejetim zakonom o svobodi informacij povečalo.
Ameriška administracija je skrivnostna med drugim glede energetske zakonodaje podpredsednika ZDA Dicka Cheneyja ter podatkov o ujetih terorističnih osumljencih. Vlada lahko prepreči dostop do informacij zaradi nacionalne varnosti in zaščite zasebnosti, vendar pa je zaskrbljujoče, ker so izgovori za zavrnitev informacij vse pogostejši.
Najlažje do manj pomembnih informacij
Agencija na podlagi pregleda 130 zahtevkov za dostop do informacij v skladu z zakonom o svobodi informacij ugotavlja, da so zahtevki po terorističnih napadih porasli v prvem letu za milijon, leta 2003 pa na skupaj 3,2 milijona. Število uslišanih zahtevkov je leta 1998 znašalo 66 odstotkov vloženih, leta 2004 pa kar 88 odstotkov, vendar gre za splošno javnost manj pomembne informacije o posameznikih, ki so spraševali zase glede pokojnin in veteranskih zadev.
Od leta 1998 naprej upada število uslišanih zahtevkov za informacije od kmetijskega, trgovinskega, obrambnega, izobraževalnega, zunanjega, pravosodnega, notranjega, transportnega in finančnega ministrstva. Cia je leta 1998 posredovala informacije v 44 odstotkih prošenj, leta 2004 pa le v 12 odstotkih. Fbi je še slabši, saj je leta 1998 posredoval le pet odstotkov zaželenih informacij, leta 2004 pa le odstotek.
Najpogostejši odgovor: 'Dokumenta ni'
Najpogostejša navedba za neuresničevanje zahtevka je izgovor, da dokumenta ni. Ameriško ministrstvo za pravosodje je leta 1998 tak izgovor uporabilo v desetih odstotkih zavrnjenih primerov, leta 2004 pa v 20 odstotkih. FBI pa na primer v 37 odstotkih leta 1998 oziroma 55 odstotkih leta 2004. Republikanski senator John Cornyn iz Teksasa in demokratski senator Patrick Leahy iz Vermonta sta februarja predlagala zakon, ki bi reformiral zakon o svobodi informacij, da bi imela administracija na voljo manj izgovorov.
