"Sedanja politika boja proti požarom, ki temelji izključno na njihovem gašenju, je zastarela in neučinkovita v boju proti novi vrsti super požarov," opozarja španski WWF v četrtek objavljenem poročilu. Ob tem WWF poziva k večji preventivi, vključno z boljšim upravljanjem gozdov. Poleg dviga temperatur ozračja WWF kot vzroke za vedno več požarov navaja izseljevanje prebivalstva iz vasi ter kaotično urbanizacijo.
Gozdni požari običajno najbolj prizadenejo sredozemske države, a so se nedavno z obsežnimi gozdnimi požari soočile tudi države severne Evrope, ki veljajo za tradicionalno države z bolj vlažnim vremenom. Letos so v Evropi doslej zabeležili več kot 1400 požarov.
Zadnji vročinski val v Evropi, zaradi katerega so v številnih državah, kot je Francija, zabeležili rekordne vrednosti temperatur ozračja, je zahteval najmanj 13 smrtnih žrtev.
Po podatkih Eurostata vsako leto v Evropi zgori približno 300.000 hektarjev gozdov. V poročilu WWF navaja, da Evropa vsako leto zaradi požarov zabeleži gmotno škodo v vrednosti približno treh milijard evrov.
Na Portugalskem, v Grčiji in Španiji so leta 2017 in 2018 superpožari, za katere je značilno, da jih je težko pogasiti, spremljal pa jih je takrat tudi močan veter, zahtevali 225 smrtnih žrtev.
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.