Okužena sestra pisala dnevnik: 'V zaščitni opremi smo kot vesoljci'

Bolnica, njeno ime je Pauline Cafferkey, je v Glasgow iz Sierre Leone priletela v nedeljo preko Casablance in londonskega letališča Heathrow. V bolnišnico v Glasgowu so jo sprejeli v ponedeljek. Pristojni mirijo, da je bila bolezen odkrita v zgodnji fazi, zato je tveganje za druge ljudi izredno majhno. Kljub temu preverjajo, s kom vse je bila okužena v stiku.

Britanske oblasti tako iščejo 71 ljudi, ki so skupaj z medicinsko sestro, okuženo z ebolo, v nedeljo leteli iz Londona v Glasgow. Stopili bodo tudi v stik s potniki letala, na katerem je pred tem prispela iz Maroka v London.

To je prvi primer ebole v Veliki Britaniji med tokratnim izbruhom tega nevarnega virusa.

Obolelo so z vojaškim letalom in reševalnimi vozili ponoči prepeljali v londonsko bolnišnico Royal Free, kjer imajo poseben oddelek za zdravljenje tako nevarnih okužb. V tej enoti so zdravniki v začetku leta uspešno pozdravili britanskega zdravstvenega delavca Williama Pooleyja, ki se je z ebolo okužil prav tako v Sierri Leone. V bolnišnici bo v strogi izolaciji, njena postelja bo pod posebnim šotorom, dostop do nje pa bodo imele le specializirane zdravniške ekipe.

Medicinska sestra je v Sierri Leone delala za organizacijo Save the Children, v Glasgowsko bolnišnico pa so jo pripeljali svojci v ponedeljek zjutraj, ko je dobila vročino. Temperaturo so ji v skladu s standardnim postopkom izmerili že ob prihodu na letališče Heathrow v Londonu, a ker je bila ta normalna, pa tudi počutila se je v redu, so ji dovolili nadaljevati pot v Glasgow.

Ves čas bivanja v Sierri Leone pisala dnevnik

Pauline Cafferkey je v Sierro Leone odpotovala novembra letos, kjer se je pridružila prostovoljcem v organizaciji Save the children. Cafferkeyjeva dela kot medicinska sestra že 16 let, v Sierri Leone pa je skrbela za obolele v centru v bližini mesta Freetown.

Za poklic medicinske sestre se je odločila že v 80 letih, ko je videla posnetke umrlih in izstradanih v Etiopiji. Ves čas bivanja v Afriki je pisala spletni dnevnik, v njem pa opisovala srce parajoče zgodbe obolelih in njihovih sorodnikov.

V enem od svojih prvih dnevniških zapisov je zapisala: "Dobro skrbijo za nas. Živimo v barakah na čudoviti plaži, imamo tekočo, čeprav mrzlo vodo in elektriko. To so osnovne stvari, ki so čisto dovolj, saj nisem tukaj na počitnicah."

'Smo kot vesoljci v zaščitni opremi'

Glede zaščitne obleke je Cafferkeyjeva zapisala, da je podobna vesoljski opremi. "Potrebujem okoli 20 minut, da jo oblečen in okoli 15 minut, da jo odstranim. Takšna oprava bi zagotovo prav prišla doma za vse tiste mrzle večere, a tukaj so temperature okoli 30 stopinj Celzija in delati v takšni opravi na takšni vročini je zelo naporno. Sploh nisem vedela, da se lahko tako zelo potim," v dnevniku navaja Cafferkeyjeva.

Glede bolnikov, do katerih je izredno sočutna, pa je zapisala: "Smilijo se mi vsi bolniki, zlasti otroci, ki morajo imeti ob sebi negovalce v teh vesoljskih opravah."

Deček ostal brez očeta, matere in še sestrice

Opisala je številne izkušnje, med drugim tudi pretresljivo zgodbo dečka, ki je zaradi ebole postal sirota. "Ta teden sem imela grozno izmeno. Skrbela sem za gospo, ki je umirala. Poskušala sem ji olajšati zadnje dni. Ko sem sedela ob njej, je skozi okno v prostor gledal deček. Pomahala sem mu, nekaj trenutkov za tem, pa je bolnica umrla. Slišala sem dečka jokati. Ko sem stopila do njega, mi je povedal, da je bila to njegova mama. Ebola mu je vzela že očeta. Povedal mi je, da je skupaj z njim in njegovo mamo v center prišla tudi njegova sestra, a je ne najde. Pomagala sem mu jo iskati. Ugotovila sem, da je zjutraj umrla in da je njena mama to tudi videla, saj je ležala na sosednji postelji. Kako žalostno, a žal je takšnih tragičnih zgodb ogromno."