
Evropska komisija je sprejela novo letalsko strategijo za Evropo, ki je tudi prva sploh napisana strategija za evropski letalski prostor. Strategija je pomemben korak, saj naj bi z njo ohranili konkurenčnost, spodbudili gospodarstvo Evrope in postavili EU na vodilno mesto v mednarodnem letalskem prometu.
V okviru strategije bodo v prihodnjih mesecih podpisali 20 pogodb s ključnimi državami in regijami sveta, kot so denimo Kitajska, Mehika, Turčija, Armenija, Brazilija, Savdska Arabija, Združeni arabski emirati in Katar. Ti sporazumi naj bi ustvarili nove poslovne priložnosti, izboljšali povezanost in nenazadnje zagotovili tudi ugodnejše cene za potnike.
Komisija sicer za pogajanja s tretjimi državami potrebuje mandat članic. V pogajanjih, ki bodo po zagotovilih evropske komisarke za promet Violete Bulc temeljila na načelu vzajemnosti in enakovrednih pogojev sodelovanja, bodo med drugim obravnavali pereče vprašanje lastniške strukture.
Evropa je po komisarkinih besedah že zdaj edini letalski trg na svetu, na katerem lahko vlagajo tujci. Sedaj velja pravilo, da njihov lastniški delež ne sme preseči 49 odstotkov, vendar bodo o tem odstotku razpravljali v sklopu dvostranskih pogajanj.
V povezavi z očitki glede nepoštene konkurence v zalivskih državah, kjer naj bi prevozniki dobivali velikodušne državne pomoči, komisarka izpostavlja previdnost, saj konkretnih dokazov za to za zdaj nimajo, bo pa to vsekakor del dvostranskih pogajanj.
Komisarka ob tem kot ključno izpostavlja, da se je treba dobro izpogajati o pogojih za vstop tujih igralcev na zrel evropski trg, ki je zaradi stabilnega segmenta potnikov zelo privlačen, manjkajo pa investicije.
"Naš interes je, da v sektor privabimo čim več investicij in da ga ohranimo dinamičnega. Evropa ima najbolj odprt in najbolj dinamičen letalski sektor. Želimo, da takšen ostane," je poudarila Bulčeva.
Interes za vlaganje sicer po njenih besedah obstaja. "Denar išče dobre projekte za oplajanje. Aviacija je segment, ki raste, zato se želi denar aktivirati. V Zalivu je velik interes za zrel trg, ki ga Evropa ponuja," je izpostavila.
Strategija prvič predvideva tudi pravila za brezpilotna letala oz. drone
Komisija se je po besedah Bulčeve v strategiji osredotočila tudi na odpravljanje ovir na notranjem trgu, pri čemer ugotavlja, da so ena najbolj šibkih točk za nadaljnji razvoj zamaški na letališčih in v zraku.
Pomemben del strategije je tudi poudarek na standardih: okoljskih in varnostnih standardih, pri pravicah potnikov, v odnosih med delodajalci in zaposlenimi ter na področju inovacij in investicij.
Med posebej vznemirljivimi elementi strategije je Bulčeva izpostavila dejstvo, da prvič vzpostavljajo regulacijski okvir za razvoj dronov oziroma brezpilotnih letalnikov, zagotavljanje ustreznih cenovnih razmerij in načrt preverjanja potnikov in prtljage na eni vstopni točki.
Kaj strategija prinaša potnikom, kaj slovenskemu letalstvu?
Za koliko bi se lahko z novo strategijo pocenile letalske vozovnice, je po komisarkinih besedah težko napovedovati. Je pa namen vzpostaviti pogoje za večjo konkurenčnost, posledica tega pa so vselej ugodnejše cene, a ne na račun varnosti, je izpostavila.
Ena vstopna točka preverjanja potnika in prtljage bi bila mogoča ob uporabi sodobnih tehnoloških rešitev, pospešila bi potovalni čas in zmanjšala obremenitev potnikov, je poudarila komisarka in nakazala možnost, da bi bilo to v določenem časovnem obdobju za mednarodna vozlišča obvezno.
Komisija je sicer letališča razdelila v tri kategorije: mednarodna vozlišča, regionalna vozlišča in mala letališča, ki zagotavljajo povezanost odročnih krajev.
Na vprašanje, kaj nova strategija pomeni za slovenskega prevoznika in slovenska letališča, komisarka odgovarja z besedami upanja, da bosta slovenski prevoznik in letališče dobro zastavila svoje poslovne modele na komercialnih osnovah in se uspela razviti kot regionalna ponudnika.
"Spodbujam h konkurenčnosti, k razvoju dinamičnih in inovativnih poslovnih modelov ter k temu, da evropski prostor ostaja zelo atraktiven za investitorje. Vemo pa, kdaj se investitorji angažirajo – ko je možnost za razvoj in zaslužek," je sklenila komisarka.

KOMENTARJI (13)
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.