'Nismo triumfirali, nismo se veselili'

Cunami, ki je sledil potresu na Japonskem 11. marca in hudo poškodoval jedrsko elektrarno Fukušima, je 27. marca dosegel Nemčijo. Rušilni val je namreč takrat na volitvah v zvezni deželi Baden Württemberg s skoraj 60 let zasedenega prestola odnesel Krščanskodemokratsko unijo (CDU) kanclerke Angele Merkel in bistveno spremenil razmerje političnih moči v Nemčiji, ki se letos nahaja v super volilnem letu.

In kot je bil zgodovinski padec CDU, je bil zgodovinski vzpon Zelenih (Bundniss90/Die Grüne). Čeprav je CDU dobila največ glasov (39 %), pa zaradi slabega rezultata koalicijskih partnerjev FDP ne bo mogla tvoriti koalicije. Zeleni pa so s 24 odstotki prehiteli socialdemokrate (SPD), najverjetnejše koalicijske partnerje, in jim bo tako prvič v zgodovini pripadlo mesto mandatarja za sestavo vlade v kateri od nemških zveznih dežel. In to ne katere koli, temveč najbogatejše in najbolj konservativne.

Merklova je po bolečem porazu svoje koalicije s prstom nemudoma pokazala na jedrsko nesrečo v Fukušimi, vendar pa celotnega rezultata ne gre pripisovati le desetletja dolgim prizadevanjem Zelenih proti jedrskim elektrarnam. O tem smo se pogovarjali z nekdanjim vodjem nemških Zelenih Reinhardom Bütikoferjem, ki tudi sam prihaja iz Baden-Württemberga.

Kot je za 24ur.com povedal Bütikofer, so imeli Zeleni že pred nesrečo v Fukušimi po javnomnenjskih raziskavah okoli 20-odstotno podporo volivcev. Je pa res, je poudaril, da je nesreča mobilizirala ljudi in prinesla ravno tiste dodatne 4 odstotke, potrebne za premiersko mesto.

''Ni dvoma, da so ti grozljivi dogodki v ljudeh sprožili ne le zaskrbljenost, ampak tudi močno voljo, da bodo storili, kar je v njihovi moči, da bi pomagali promovirati alternativno energetsko prihodnost, s katero bi se izognili takšnim dogodkom. Zato je imela mobilizacijski učinek na mnogo potencialnih volivcev, ki že dolgo podpirajo našo protijedrsko politiko in ki morda iz kakršnega koli razloga drugače ne bi šli na volitve. Volilna udeležba na teh volitvah je bila namreč 13 odstotnih točk višja kot na zadnjih,'' je povedal sedanji evropski poslanec Bütikofer.

'Nismo triumfirali, nismo se veselili'

Na vprašanje, ali se je v kakšnem trenutku razveselil nesreče, češ to nam bo prineslo dodatne glasove, pa je odgovoril, da je bil prvih nekaj dni le žalosten. ''Nisem videl niti enega ''zelenega'', ki bi se veselil tega dogodka. Kateri normalen človek pa bi se ob tem lahko veselil?'' Ob tem je poudaril, da Zeleni niso izkoristili tega trenutka za kratkoročno korist, saj so se konsistentno zavzemali proti jedrski energiji in za obnovljive vire ter na energetski učinkovitosti utemeljeno energetsko perspektivo že od samega začetka svojega delovanja, torej več kot 30 let.

''Nikoli si nismo želeli doživeti takega dogodka, proti kateremu smo se borili tako dolgo. Ampak ali bi morali zaradi tega utihniti in pozabiti na vse alternativne možnosti, ki jih lahko ponudimo v tem trenutku, ko je tudi nekaterim konservativnim politikom postalo jasno, da so zasledovali napačno perspektivo? Nismo triumfirali, nismo se veselili, vendar so se ljudje, ki so nam sledili že dolgo časa, opogumili, postali motivirani in to je imelo določen učinek."

In tudi če so zaradi odziva volivcev na dogodke v Fukušimi dobili ključne štiri odstotke, pa protijedrska politika zagotovo ne bo dovolj, da bi podporo tudi obdržali. Zato nas je zanimalo, kaj so tri konkretne stvari, ki se bodo spremenile oziroma ki jih želijo Zeleni izvesti v času vodenja deželne vlade.

Treba je upoštevati potrebe in zahteve prebivalcev

''Prva stvar, ki jo je mandatar poudarjal v volilni kampanji, je, da želi spremeniti stil političnega delovanja. Gre za kulturo poslušanja prebivalcev. Poleg energetskih in drugih pomembnih vsebinskih tem je bil vzrok za prehajanje volivcev od doslej dominantne stranke v tem, da je razkorak med aroganco politikov in njihovo sposobnostjo reševanja problemov, s katerimi se prebivalci soočajo, postajal vedno večji. Menim, da mnogo volivcev ni volilo Zelenih le zaradi našega programa, temveč zato, ker so hoteli sporočiti, da se mora spremeniti politična kultura.'' In prav zaradi tega po njegovih besedah Zeleni ne smejo le vsiljevati radikalnih zelenih politik, temveč biti odprti in upoštevati potrebe in zahteve prebivalcev. ''To bo velika sprememba v primerjavi z dosedanjim načinov vodenja politike."

Kot drugo stvar je izpostavil energetsko politiko. Po njegovih besedah je dežela Baden-Württember ena slabših nemških dežel, ko gre za izkoriščanje obnovljivih virov energije, saj so dosedanji voditelji ''osebno poskrbeli za to, da je na primer izkoriščanje vetrne energije omejeno'' . Na tem področju je tako treba še veliko narediti, zato bodo pospešeno spodbujali izkoriščanje obnovljivih virov, pravi Bütikofer. Poleg tega se v tej industrijsko zelo močni deželi, ki je dom podjetij, kot so Mercedes, Porsche in Bosch, nameravajo spoprijeti tudi z ''ozelenitvijo'' gospodarstva v širšem smislu. ''Z industrijo želimo skleniti partnerstvo, ki bo pospeševalo ozelenitev gospodarstva, to pomeni povečevati energetsko učinkovitost in učinkovito rabo virov.''

'Biti zelen pogosto pomeni večje ekonomske uspehe'

Na vprašanje, kako nameravajo prepričati vodstva podjetij v spremembe, ki so za to potrebne, pa odgovarja, da je ''magična formula v tem, da biti zelen pogosto pomeni večje ekonomske uspehe, kot če nisi zelen''.

''Menim, da je vedno težko prepričati kogar koli, da se odloči za dražjo alternativo. Vendar mi poudarjamo, da zelena politika, še zlasti spodbujanje uporabe obnovljivih virov, ustvarja nova delovna mesta. Poleg tega se na primer pri nas investicije v izoliranje stavb zelo hitro povrnejo, investitorji imajo dobiček od tega v veliko manj kot 10 letih. Kemična industrija ima zelo velike dobičke od učinkovite rabe energije, to je že temelj te panoge. Avtomobilska industrija, ki je zelo pomembna v Baden-Württembergu, mora razviti lastne strategije za prehod od velike odvisnosti od luksuznih avtomobilov k sektorju električnih vozil, saj je v tem prihodnost. Naš argument je: z zelenim pristopom gospodarstvo postane bolj dobičkonosno.''

Kot je še pojasnil, je dosedanja oblast v tej zvezni deželi z regionalnimi omejitvami ovirala izvrševanje zveznih zakonov o izkoriščanju obnovljivih virov, ki vsebujejo tudi konkretne spodbude za gospodarstvo na tem področju. Tako bodo zdaj veliko naredili že s tem, da bodo že obstoječe zvezne zakone začeli dosledno izvajati. Ob tem pa je po njegovih besedah možno več vlagati v raziskave na tem področju in se pri tem usklajevati z industrijo. Ob tem je omenil tudi velik pomen javnih naročil, kjer je prav tako treba spodbujati zelene strategije.

Tretje področje, na katerem želijo Zeleni uvesti pomembne spremembe, pa je šolstvo. ''Vemo, da moramo biti previdni, saj je šolstvo pomembno za vsakega posameznika in ga vsak tudi razume. Vsak je šel skozi šolski sistem. Vendar pa želimo vzpostaviti šolski sistem, ki ne bo tako ločevalen kot doslej in v katerem bo imel socialno-ekonomski položaj staršev manj odločujoč vpliv na izobrazbo otrok,'' je dejal.

Stranke tekmujejo, kdo bo bolj zelen

Na vprašanje, kje vidi Zelene čez pet let, je Bütikofer izrazil upanje, da bodo takrat v zvezni vladi. ''Trenutno smo v večini zveznih dežel še vedno na tretjem mestu (za CDU in SPD op. a.), ponekod na vzhodu celo na četrtem mestu. Povsod nismo tako močni kot v Baden-Württembergu, smo pa zelo močni v več velikih mestih, na primer Frankfurtu. Sploh ne bi bil presenečen, če bi jeseni zmagali v Berlinu. In že samo to, da v pomembnih delih države igramo na isti ravni kot tradicionalne velike stranke, pomembno prispeva k transformaciji javne razprave in prioritete drugih strank. Tako je na primer sedaj CSU, bolj konservativna sestrska stranka CDU, na Bavarskem javno napovedala, da bo se bo hitreje znebila jedrskih elektrarn kot Zeleni v Baden-Württembergu. Kar naenkrat prihaja do tekmovanja, kdo bo bolj zelen. Kar je odlično, če nas hočejo prehiteti pri zelenih cilji, pa tekmujmo,'' meni.

Glede uspeha zelenih strank v drugih državah po Evropi je optimističen. Izpostavil je velik napredek zelenih strank glede na zadnje javnomnenjske raziskave v Avstriji in Franciji, vendar pa gre v teh primerih za države s tradicionalno močno zeleno volilno bazo. Glede drugih, novejših zelenih strank pa je poudaril, da uspeh ne pride čez noč.

''V Baden-Württembergu smo delali 30 let za ta uspeh. Veliko časa je potrebnega, da se razvije kredibilnost. Zadnje raziskave kažejo, da povprečen nemški volivec najvišjo stopnjo kredibilnosti med vsemi strankami pripisuje ravno Zelenim. Tega nismo zgradili v tednu, mesecu ali letu. Ljudje so opazovali in Zeleni smo vztrajali pri istih vsebinah, ne glede na to, ali so bile popularne ali ne. In ljudje so ugotovili, da smo konsistentni in zanesljivi, da nam lahko zaupajo. Zaradi tega smo močni, vendar to zahteva čas,'' je sklenil Bütikofer.