Bo naredil konec mamilarskim kartelom, odgovornih za korupcijske škandale in več tisoč smrti?

Zmagovalec predsedniških volitev v Mehiki je levičarski populist in voditelj gibanja Morena Andres Manuel Lopez Obrador. Prvi rezultati preštetih glasov kažejo, da je nekdanji župan prestolnice Ciudad de Mexico zmagal s približno 53 odstotkov glasov, kar je več kot dvakrat toliko, kot je dosegel njegov najbližji tekmec, drugouvrščeni Ricardo Anaya, kandidat konservativne Stranke nacionalne akcije. Na tretje mesto se je uvrstil kandidat vladajoče Institucionalno revolucionarne stranke (PRI) José Antonio Meade, ki je prejel okoli 16 odstotkov glasov.

Njegova najbližja tekmeca sta Lopez Obradorju že čestitala za zmago, s katero mu je uspelo prekiniti zgodovinsko prevlado stranke PRI, ki je v mehiški politiki prevladovala večji del prejšnjega stoletja. Po poročanju BBC so številni Mehičani razočarani nad vlado trenutnega predsednika Enriqueja Peño Nieta iz PRI, še posebej zaradi slabe gospodarske situacije in korupcije.

López Obrador, ki obljublja konec privilegijev in odpravo "mafije moči", je v prvem odzivu dejal, da bo prav izkoreninjenje korupcije in nekaznovanja glavna naloga njegovega mandata. Poleg tega pa napoveduje tudi zmanjšanje socialnih razlik, povišanje minimalne plače, boljši dostop do izobraževanja, uravnoteženje javnih financ in umik vojske z ulic.

Odločnejša politika do Trumpa in njegove antimigrantske politike

Čeprav je med kampanjo pogosto uporabljal konfrontacijsko retoriko, ko se je skliceval na Trumpa, je v svojem zmagovitem govoru v bolj spravljivem tonu dejal, da bo z ZDA iskal "prijateljstvo in sodelovanje".

Odnosi z Washingtonom so napeti že vse od izvolitve Donalda Trumpa. Težave predstavljajo migracije, vztrajanje ameriškega predsednika na gradnji zidu na meji med državama in prostotrgovinski sporazum Nafta. Novi mehiški predsednik obljublja, da bo branil migrante v ZDA, ker je migracija človekova pravica, ki jo ameriška politika krši. 

Ameriški predsednik je medtem zmagovalcu nedeljskih volitev čestital že včeraj na Twitterju. 

Njegovo priljubljenost sicer manj pripisujejo njegovemu programu kot splošni želji po končanju vladavine s korupcijo obremenjene vladajoče stranke PRI, ki državo izmenično vodi od leta 1929.

Kolumnist in analitik Jorge Zepeda Patterson ga je primerjal s pokojnim populističnim predsednikom Argentine Juanom Peronom, ki je državo vodil v 40., 50. in 70. letih. "Njegova ideološka dvoumnost, sposobnost, da lebdi nad definicijami ali pa da poveže najbolj različne politične frakcije, njegova sposobnost pogajanj s sedanjimi strukturami sindikatov, spominja na argentinskega voditelja," je zapisal za časnik El Pais. Tako kot Peron tudi Lopez Obrador privlači množice in z lahkoto pripravi več deset tisoč ljudi, da poslušajo njegove govore. 

Direktor centra za gospodarske in politične raziskave v Washingtonu Mark Weisbrot pa meni, da ne bo lahko izpolniti obljube o odpravi korupcije, za katero je prepričan, da je vzrok družbenih in gospodarskih neenakosti ter nasilja.

Meni, da bo to zanj eden največjih izzivov glede na moč, ki jo imajo mamilarski karteli, ki so povezani z vlado in vojsko. "Tam imajo zelo utrjen, skorumpiran in močan politični razred," je izpostavil.

Velik preobrat tudi v spodnjem domu?

Obrador je sicer za predsednika kandidiral že leta 2006 in 2012 in obakrat končal na drugem mestu. Po zadnjem porazu je zapustil vrste levosredinske Stranke demokratične revolucije (PRD) in ustanovil lastno Gibanje za nacionalni preporod (Morena). 

Lopez Obradorju pa se obeta tudi zmaga v spodnjem domu, kar bi bil velik uspeh za stranko, ki prvič nastopa na nacionalnih volitvah. Vse skupaj pa pomeni velik obrat v levo za južno sosedo ZDA s 128 milijoni prebivalcev. 

Vzporedne ankete leta 2014 ustanovljeni stranki Morena napovedujejo tudi zmage na guvernerskih volitvah v zveznih državah Veracruz, Morelos, Chiapas in Tabasco, kakor tudi v prestolnici Ciudad de Mexico, kjer se obeta prva volilna zmaga ženske za položaj županje oziroma guvernerke. To je znanstvenica in okoljevarstvenica Claudia Sheinbaum.

Nedeljske volitve pa veljajo za ene najbolj krvavih do sedaj. V kampanji je namreč umrlo več kot 130 političnih kandidatov in članov strank.  

Kdo pravzaprav je Lopez Obrador?

Novi mehiški predsednik izhaja iz podeželske družine srednjega razreda, na univerzi pa je študiral politične vede in javno upravo. Politično kariero je začel v dolgoletni vladajoči Institucionalni revolucionarni stranki, v kateri je postal znan kot organizator ljudskih protestov. Kasneje je presedlal v levosredinsko Stranko demokratične revolucije, ki jo je vodil med letoma 1996 in 1999. V obdobju med 2000 in 2005, ko je vodil vlado prestolnice Ciudad de Mexico, ki je posebna upravna enota, je pridobil široko priljubljenost zaradi svojih socialnih programov, kot so finančna podpora samskim materam in brezposelnim, čeprav je njegov ugled trpel zaradi korupcijskih škandalov, v katere so bili vpleteni nekateri njegovi sodelavci.