Za Guaidoja 15-letna prepoved opravljanja javnih funkcij

Glavni venezuelski revizor Elvis Amoroso, zadolžen za nadzor preglednosti oblasti v državi, je za državno televizijo pojasnil, da je Guaidoju prepovedal opravljanje vseh izvoljivih funkcij za najdaljše obdobje, ki ga predvideva zakon.

Guaidojevi osebni računovodski izkazi namreč vsebujejo nedoslednosti – v svojih izjavah o premoženju naj ne bi pojasnil nekaterih izdatkov v Venezueli in tujini z denarjem, ki naj bi ga dobil iz drugih držav. 

Začasni predsednik države, ki ga je priznalo več kot 50 držav, je že zavrnil navedbe Amorosa in dejal, da "ni generalni revizor" in da je "kongres edini, ki lahko imenuje generalnega revizorja". 

Dopisnik BBC Will Grant, ki je trenutno v venezuelski prestolnici Caracas, poroča, da bo odločitev o ustavitvi Guaidoja pri tem, da zasede javni položaj, še posebej pomembna, če se bo ta znova odločil za kandidaturo predsednika parlamenta.

Medtem je bil že prejšnji teden aretiran vodja Guaidojevega osebja, 49-letni Roberto Marrero, ki ga obtožujejo načrtovanja "sabotaže" proti uradnikom. 

Venezuelski notranji minister Nestor Reverol je razkril, da so obveščevalne službe na njegovem domu našle "orožje in denar v tuji valuti".

Guaido je manever varnostnih sil že označil za "nezakonito in protiustavno" dejanje in dodal, da je prepričan, da so bili predmeti, najdeni na domu gospoda Marrera, "podtaknjeni".

Ostri mednarodni odzivi 

Aretaciji Marrera je sledila mednarodna obsodba, saj so ZDA, Evropska unija in države Latinske Amerike zahtevale njegovo takojšnjo izpustitev.

V petek je Sigal Mandelker, najvišji ameriški uradnik za sankcije, dejal, da nameravajo ZDA izvajati "največji pritisk" na venezuelsko vlado. Vodja Evropske unije za zunanjo politiko Federica Mogherini je obsodila tudi tožbo proti gospodu Guaidoju.

"Takšna politična odločitev brez upoštevanja ustreznega postopka je še en dokaz samovoljnosti sodnih postopkov v državi," je dejala Mogherinijeva.

Dejala je, da bo EU namenila dodatnih 30 milijonov evrov pomoči Venezuelcem. 

Kmalu zatem, ko se je Guaido izrekel za začasnega predsednika, je bilo njegovo premoženje zamrznjeno, vrhovno sodišče pa mu je prepovedalo potovanja.

35-letni opozicijski voditelj omenjene prepovedi ni upošteval, ko je prejšnji mesec obiskal latinskoameriške države, da bi pridobil čim širšo podporo.

Guaido je nadaljeval pozive predsedniku Maduru, naj se umakne, in pozval varnostne sile, ki so bile večinoma zveste vladi, da preidejo na drugo stran.

Prejšnji teden je glavni tožilec dejal, da je od vrhovnega sodišča zahteval, naj razišče domnevno sabotažo električnega omrežja, ko je povsod po državi zavladal električni mrk.

Maduro, ki še vedno uživa podporo Kitajske in Rusije, opozicijo napada z očitki, da je del državnega udara, ki so ga orkestrirale ZDA.

Moskva se je v četrtek odzvala na pripombe ameriškega predsednika Trumpa, potem ko je vztrajal, da bi morala Rusija zapustiti Venezuelo.

Tiskovna predstavnica ruskega zunanjega ministrstva Maria Zaharova je povedala: "Če bi rekli Rusiji, naj gre iz Venezuele, bi to povsem preseglo vsakršne meje. To je, z globalnega vidika, povsem neotesano."

Trumpove pripombe so prišle po objavi informacije, da so bili ruski vojaki in oprema napoteni v Venezuelo.

V ponedeljek je ameriški državni sekretar Mike Pompeo govoril po telefonu z ruskim kolegom Sergejem Lavrovom in pozval Moskvo, naj v Venezueli "preneha nekonstruktivno ravnanje". Rusija pa je kljub temu ključni zaveznik Venezuele – ne samo da ji posoja milijarde dolarjev, podpira tudi njeno naftno industrijo in vojsko.