Tujina

Za kemijo nagrajen Ertl

Stockholm, 10. 10. 2007 12.06 |

PREDVIDEN ČAS BRANJA: 2 min

Žirija v Stockholmu je sporočila, da je dobitnik letošnje Nobelove nagrade za kemijo Nemec Gerhard Ertl.

Gerhard Ertl
Gerhard Ertl FOTO: Reuters

Prestižno nagrado so mu prinesle njegove raziskave kemičnih procesov na trdnih podlagah, ki so bistvenega pomena za kemično industrijo in pomagajo razumeti tako raznovrstne pojave, kot so rjavenje železa ter delovanje gorilnih celic in katalizatorjev v avtomobilih, je sporočila švedska kraljeva akademija v Stockholmu.

Ertlove raziskave, katerih začetki segajo v 60. leta 20. stoletja, ponujajo natančen opis kemičnih reakcij na površinah in predstavljajo temelj moderne kemije površin, ki "lahko pojasni celo tanjšanje ozonske plasti, saj bistveni koraki v reakciji dejansko potekajo na površinah malih kristalov ledu v stratosferi", so v obrazložitvi razlogov za podelitev nagrade zapisali člani žirije v Stockholmu.

Nemški kemik, ki sicer prav danes praznuje 71. rojstni dan, je novinarjem na telekonferenci v živo povedal, da je letos prejel "najboljše darilo, kar ga lahko nekomu podariš" in da ostaja "brez besed". Nagrado, vredno deset milijonov švedskih kron oziroma dober milijon evrov, bo Ertlu 10. decembra, na obletnico smrti Alfreda Nobela, v Stockholmu izročil švedski kralj Karl XVI. Gustav. Ertl je sicer častni upokojeni profesor na inštitutu Fritz Haber v Berlinu, ki je del inštituta Max Planck.

Ertla izpostavljajo kot pionirja kemije površin in enega prvih, ki je pred štirimi desetletji razumel potencial teh novih tehnik. Korak za korakom je ustvaril metodologijo za kemijo površin, s tem ko je pojasnil, kako lahko s pomočjo različnih eksperimentalnih postopkov oblikuješ celotno sliko kemične reakcije na površini. Dokazal je, da se je mogoče tudi na najbolj zahtevnih raziskovalnih področjih dokopati do zanesljivih rezultatov, piše žirija.

Ertlove ugotovitve se danes uporabljajo tako v akademskih študijah kot industrijskem razvoju. Znanje o kemičnih reakcijah na površini znanstvenikom med drugim pomaga pri bolj učinkoviti proizvodnji obnovljivih goriv in ustvarjanju novih materialov za elektroniko. Svoj pristop je nagrajenec med drugim utemeljil na raziskavah Haber-Boschevega procesa (izločanje dušika iz zraka za njegovo vključitev v umetna gnojila) ter oksidacije ogljikovega monoksida na platini.

Lani je Nobelovo nagrado za kemijo prejel Američan Roger Kornberg za svoje delo pri raziskavah na področju evkariontske transkripcije. Kornbergu je uspelo opisati, kako deluje evkariontska transkripcija. Ta postopek namreč skrbi, da se geni višjih organizmov lahko spremenijo v proteine, ki lahko prevzamejo skoraj vse naloge življenja.

Teden razkrivanja Nobelovih nagrajencev se je začel v ponedeljek, ko so razkrili, da so ameriška znanstvenika Mario R. Capecchi in Oliver Smithies ter Britanec Martin J. Evans Nobelove nagrade za medicino. V torek sta nagrado s področja fizike dobila Francoz Albert Fert in Nemec Peter Grünberg.

UI Vsebina ustvarjena brez generativne umetne inteligence.
  • 1
  • 2
  • 3
  • 4
  • 5
  • 6
  • 7
  • 8
  • 9
  • 10

KOMENTARJI (1)

Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.

ewica@hotmail.com
10. 10. 2007 14.45
Spoštovani poptv, še eno dejanje, ki kaže na Vašo neprofesionalnost. V nasprotju npr s portalom nacionalke Vi komentarje izkoristite zgolj za to, da članek popravite, komentar sam pa nato izbrišete, da drugi, ki so morebiti prideskali na članek, ne bi opazili začetniških napak. Profesionalno?