Na dvodnevnem neformalnem srečanju bo Slovenijo zastopal državni sekretar na obrambnem ministrstvu Janko Deželak. Po mnenju nizozemske vlade lahko EU izvaja učinkovito in odločno zunanjo politiko le, če ima ustrezne vojaške zmogljivosti. V ospredju evropske varnostne in obrambne politike bi zato morale biti pobude za odpravo pomanjkljivosti, zaradi katerih se unija, kot opozarjajo v Haagu, sooča z omejitvami glede časa, potrebnega za namestitev sil.
Oblikovanje bojnih skupin za hitro posredovanje
Gostitelj srečanja, nizozemski obrambni minister Henk Kamp, zato napoveduje, da bodo na tokratnem srečanju veliko pozornosti posvetili pobudam za večjo učinkovitost evropskih vojaških zmogljivosti. Preverili naj bi tudi pripravljenost članic unije za sodelovanje v bojnih skupinah EU. Skladno z načrti naj bi bila unija namreč s svojimi bojnimi skupinami do leta 2007 pripravljena izvajati operacije hitrega posredovanja. Idejo o oblikovanju bojnih skupin so podale Francija, Velika Britanija in Nemčija, ki bodo edine tri članice, ki bodo lahko te skupine vzpostavile tudi samostojno, sicer pa bodo večnacionalne. Načeloma naj bi se v EU vzpostavilo od sedem do devet takšnih bojnih skupin, ki naj bi štele od tisoč do 1500 mož, posredovale pa bi lahko v 15 dneh po sprejemu odločitve kjerkoli na svetu in na terenu ostale praviloma en mesec, največ pa tri.
Tudi Slovenci v evropskem kontingentu v BiH
Obrambni ministri unije se bodo na srečanju seznanili tudi s potekom priprav na začetek operacije Altea v BiH. EU naj bi namreč konec leta iz rok zveze NATO, ki je nalogo opravljala od konca vojne leta 1995, prevzela vodenje mirovne operacije, v kateri bo sodelovalo 7000 vojakov. Ta čas v uniji zbirajo informacije o številu oseb in opremi, ki jih bodo prispevale posamezne članice povezave, sprejet pa je tudi že operativni koncept, ki je prva stopnja vojaškega načrtovanja. EU sicer že ima nekaj izkušenj z vojaškimi operacijami v tujini, saj je lani prevzela vodenje operacije v Makedoniji, izvedla je tudi operacijo v Demokratični republiki Kongo, vendar sta bili obe manjšega obsega kot tokratna.
Slovenska vlada je julija potrdila, da bo v operaciji Altea sodelovala tudi Slovenska vojska.
Oblikovanje evropske žandarmerije
V okviru srečanja v Noordwijku bodo predstavniki petih članic unije - Francije, ki je bila pobudnica, Španije, Portugalske, Italije in Nizozemske - podpisali dogovor o oblikovanju evropske žandarmerije. Ta naj bi zagotavljala javno varnost na konfliktnih območjih, kjer potekajo mednarodne mirovne operacije. Enota, ki bo v začetku štela 800 mož, naj bi bila predvsem na razpolago EU, lahko pa tudi drugim mednarodnim organizacijam, posredovati pa bo sposobna v nekaj tednih. Pripadniki žandarmerije naj bi izvajali mirovne operacije, ki so prenevarne za civilne organizacije, hkrati pa ne zahtevajo visoke stopnje vojaške usposobljenosti. Francoska tiskovna agencija AFP je poročala, da so za sodelovanje v evropski žandarmeriji zainteresirane tudi Nemčija, Poljska in Belgija, ki pa nimajo policijskih sil z vojaškim statusom. Kot je znano, takšnih sil nima niti Slovenija.
Ob robu ministrskega srečanja pa se bo pod vodstvom visokega predstavnika EU za skupno zunanjo in varnostno politiko Javierja Solane prvič sestal usmerjevalni odbor Evropske obrambne agencije. Julija letos ustanovljena agencija naj bi pripomogla k izboljšanju evropskih obrambnih zmogljivosti, prav tako pa je pristojna za spodbujanje sodelovanja pri oboroževanju, krepila naj bi evropsko obrambno industrijo in njeno konkurenčnost ter raziskave. Ministri pa se bodo v petek seznanili z doseženim napredkom pri postavljanju agencije, potrdili njen finančni in delovni načrt ter opravili nekatera najpomembnejša kadrovska imenovanja.
