Predsedujoči Evropski uniji, luksemburški premier Jean-Claude Juncker je pred Evropskim parlamentom v Bruslju glavno odgovornost za neuspeh pogajanj o novi finančni perspektivi za obdobje 2007-2013 znova pripisal Veliki Britaniji.
Kot je pojasnil, je za vrh predsedstvo predlagalo kompromisni predlog perspektive s porabo v višini 1,065 odstotka bruto nacionalnega dohodka, ki je bil med obema skrajnostma: velikodušnim predlogom Evropske komisije in zahtevo šesterice članic. "Občutek sem imel, da je bilo to sprejeto," je nadaljeval, zato "smo se v pogajanjih na vrhu lotili predvsem britanskega proračunskega popusta ali rabata".
Tega nismo želeli odpraviti niti ne zamrzniti: po povsem zadnjem predlogu na vrhu bi rabat ostal kot je, financirale pa bi ga le "stare" države članice. Z razliko, ki bi nastala, pa bi Velika Britanija sofinancirala kohezijsko politiko v novih državah članicah in v celo zadevo kmetijstva ne bi vmešavali, je Juncker pojasnil razvoj svojega kompromisnega predloga.
Dodatno je predsedstvo predlagalo izjavo, da je nujno v prihodnje za soočanje z vsemi izzivi izvesti reformo proračuna v vseh vidikih, je nadaljeval Juncker. Evropska komisija pa bi do konca leta 2008 predložila vmesno poročilo o izvajanju nove perspektive, vključno s prilagoditvijo perspektive, je razložil.
Toda ta paket je Velika Britanija zavrnila, ne glede na to, da je prišlo tudi do posega v kmetijsko porabo, saj sta bili v paket iz leta 2002 vključeni tudi Bolgarija in Romunija, je nadalje dejal Juncker. Struktura proračuna se je s tem že začela spreminjati, je poudaril. Sploh pa obsega sredstev, ki gredo za kmetijstvo in ki gredo za spodbujanje konkurenčnosti in kohezijo ni moč primerjati, je nadalje dejal.
Predsedstvo je resnično storilo vse, da pridemo do dogovora, a nekatere države tega preprosto niso želele, je sklenil. Pri tem je bil tudi prepričan, da bo perspektiva, ko bo končno sprejeta, zelo podobna temu, kar je v svojem zadnjem kompromisu predlagal sam. Prizadevanja za nov dogovor se morajo nadaljevati, zato da bo EU leta 2007 imela proračun, je dejal. V njih bo Juncker, kot je dejal, sodeloval "brez grenkobe in občutka maščevanja". Prihodnje generacije potrebujejo solidarno in socialno Evropo, ki bo močna znotraj in zunaj svojih meja, še meni Juncker. In Evropa, ki je po njegovih besedah v resni krizi, to zagotovo ni. “Naša generacija nima pravice uničiti tega, kar so zgradile prejšnje,” dodaja predsedujoči EU.
Bolgarija in Romunija naprej?
Slovaška je kot prva članica Evropske unije ratificirala pristopno pogodbo Romunije in Bolgarije k EU.
Poslanci slovaškega parlamenta so pogodbo podprli s prepričljivo večino, saj sta od 104 prisotnih poslancev dokument podprla 102 poslanca, dva pa sta se glasovanja vzdržala.
Romunija in Bolgarija sta pristopno pogodbo podpisali aprila letos, vstop v EU pa načrtujeta za leto 2007. Vendar pa pristopna pogodba vključuje posebno klavzulo, po kateri je pridružitev dvojice pristopnic pod določenimi pogoji mogoče preložiti za eno leto.
Opozorila Romuniji na nepripravljenost
Vse več opozoril glede nezadostne pripravljenosti na vstop v EU je sicer deležna predvsem Romunija. Evropska komisarka za konkurenčnost Neelie Kroes je državo opozorila, da kljub izboljšanju pravnega okvira in administrativni usposobljenosti še vedno ni pripravljena na vstop v EU.
Brez ključnih reform bo vstop v EU preložen
Podobnega mnenja je bil pred odborom za zunanje zadeve v Evropskem parlamentu tudi evropski komisar za širitev Olli Rehn. Obe kandidatki je opozoril, da bo njun vstop v EU preložen, če ne bosta uvedli ključnih reform. Državi morata pogoje izpolniti "do pike natančno", je dejal Rehn in ob tem izrazil upanje, da "jima bo to uspelo pravočasno". Poudaril je še, da sicer ne bo omahoval, če bo moral predlagati preložitev njunega vstopa v unijo.
