Poslanci Evropskega parlamenta iz novih članic Evropske unije, ki bodo delovali pod okriljem poslanske skupine Evropske ljudske stranke - Evropskih demokratov (EPP-ED), naj bi po pričakovanjih pristopili k resoluciji, s katero je omenjena poslanska skupina že februarja pozvala k obsodbi zločinov komunističnih režimov.
"Nacistični zločini so bili predmet številnih študij in so bili tudi mednarodno obsojeni, kar pa ne moremo reči za komunistične režime," je ob tem povedal nekdanji latvijski opazovalec pri EPP-ED Aldis Kuskis. Po pisanju bruseljskega tednika European Voice bo večina novoizvoljenih poslancev iz novih članic ustrezno resolucijo EPP-ED verjetno podprla.
EPP-ED se tudi zavzema za spominski dan za žrtve komunističnih režimov, vendar se zapleta pri natančni določitvi datuma. Baltske države se množičnih deportacij ljudi v Sibirijo spominjajo 14. junija, medtem ko v drugih novih članicah nimajo nobenih posebnih dni, posvečenih spominu na žrtve komunizma. Evropski parlament bi se lahko odločil tudi za vzpostavitev posebnega delovnega telesa, ki bo raziskovalo komunistične zločine.
Resolucija brez pravnih posledic
Poljski poslanec v Evropskem parlamentu Konrad Szymanski je ob tem dejal, da bi resolucija o komunizmu imela bolj politični kot pa pravni značaj, hkrati pa je poudaril, da bi se morali posamezniki s komunistično preteklostjo odreči položajem v evropskih institucijah. Z morebitnim sprejemom resolucije pa se ni strinjal evropski poslanec Jaromir Kohlicek iz Češke, ki je menil, da bi se morali z zgodovino ukvarjati zgodovinarji, ne pa politiki.
