Montfortova je dodala, da je peticijo podpisalo precej nevladnih organizacij, ki skupaj predstavljajo 55 milijonov ljudi. Ni pa znano za katere nevladne organizacije.
Pogajanja o evropski ustavi sicer potekajo že dalj časa, velik neuspeh pa so doživela decembra lani. Irsko predsedstvo si prizadeva, da bi pogajanja sklenili do konca njenega predsedovanja, to je do julija letos.
Da bi krščanske korenine Evrope omenili v evropski ustavi, si najbolj prizadevajo Poljska, Španija in Irska, najbolj pa tej ideji nasprotujejo v Franciji in Belgiji. Poljska je nedavno sporočila, da idejo o omembi krščanskih korenin v Evropi podpira najmanj deset od skupaj 25 sedanjih in prihodnjih članic povezave, ki se pogajajo o evropski ustavni pogodbi.
Slovenija ne sodi med države, ki bi omembo krščanskih korenin rade videle v ustavi, saj meni, da je osnutek ustavne pogodbe, ki omenja kulturno, versko in humanistično dediščino, najbolj ustrezno. "Menimo, da ta referenca zadostuje, kajti omenjanje različnih veroizpovedi lahko postane predmet spora," je že lani na konklavu v Neaplju dejal slovenski zunanji minister Dimitrij Rupel.