Ministri vseh vladnih strank menijo, da bi v tem primeru Šaron moral odstopiti, čeprav doslej javno tega niso razglašali, piše izraelski časnik Jerusalem Post. Minister za infrastrukturo Joseph Parizki iz stranke Šinuj je celo zagrozil z odhodom iz koalicije. Minister Parizki je dejal: "Tudi če Šaron ne bo obtožen, Šinuj morda ne bo ostala v koaliciji".
Medtem pa je podpredsednik izraelske vlade Ehud Olmert izrazil prepričanje, da bo Šaron kljub grožnjam s sodnimi postopki ostal na položaju. Prepričan je, da bo Šaron kljub grožnjam s sodnimi postopki ostal na oblasti. "Sploh ne dvomim. Šaron bo še naprej premier," je zatrdil Olmert.
Državna tožilka Edna Arbel se je v nedeljo po večmesečni preiskavi obtožila Šarona zaradi vpletenosti v podkupovanje. Osnutek obtožbe je v nedeljo že izročila generalnemu tožilcu Menachemu Masusu, ki mora sedaj v naslednjem mesecu sprejeti odločitev.
Afera izvira iz leta 1998
Na sodišču v Tel Avivu so 21. januarja vplivnega izraelskega poslovneža Davida Apela obsodili, da je konec 90. let Šaronu, takrat še zunanjemu ministru, ponujal podkupnino. Ali jo je Šaron tudi sprejel, obsodba ni navedla. Apel, ki se je ukvarjal z nepremičninami in je bil zelo vpliven v Šaronovi stranki Likud, je bil tudi obsojen, da je skušal podkupiti Olmerta, takrat še župana Jeruzalema, ter enega od Šaronovih sinov, Gilada, ki naj bi imel od odnosov z Aplom koristi.
T.i. afera grški otok sega v leto 1998, ko je Šaron vodil zunanje ministrstvo v času vlade Benjamina Netanjahuja. Apel je načrtoval gradnjo velikega turističnega naselja na nekem grškem otoku. Ker je potreboval dovoljenje grških oblasti, je skušal v tem okviru pridobiti usluge od Šarona in Olmerta, ki sta bila kandidata za naslednika Netanjahuja na čelu Likuda. V zameno pa jima je ponujal več sto tisoč dolarjev za financiranje njune kampanje.
V primeru Gilada Šarona, najmlajšega premierovega sina, je Apel obtožen, da mu je ponujal tri milijone dolarjev, da bi mu svetoval glede grškega projekta. Ni znano, ali je ta denar tudi prejel, je pa po propadu grškega projekta Apel Giladu vsak mesec nakazoval 20.000 dolarjev, da bi mu še naprej pomagal pri nepremičninskih projektih v Izraelu.
Izraelska ministra proti Šaronovemu načrtu o umiku z območja Gaze
Izraelski minister za turizem Benny Elon, ki se trenutno mudi v ZDA, je izrazil prepričanje, da se Izrael ne bo umaknil z območja Gaze, kot obljublja izraelska vlada. Po njegovem mnenju bi namreč umik judovskih naseljencev z območja Gaze predstavljal zmago za teroriste. "Izkoreninjenje judov z izraelske zemlje ni le v nasprotju z Biblijo temveč tudi z varnostjo," je dejal Elon v enem od govorov, ki jih je imel v Denverju.
Nasprotovanje Šaronovemu načrtu o t.i. enostranski ločitvi od Palestincev je v nedeljo izrazil tudi izraelski zunanji minister Silvan Šalom. Do nesoglasij je prišlo v nedeljo na zasedanju ministrov iz vrst Šaronove stranke Likud. Šalom meni, da do umika z območja Gaze in razpustitve 17 judovskih naselbin ne bi smelo priti v času, ko ni palestinskega partnerja, s katerim bi se lahko pogajali.
Zunanji minister Šalom je v nedeljo tudi pozval Egipt, naj prekine s politiko bojkota do Izraela. Po njem bi moral Egipt ponovno prevzeti osrednjo vlogo utiralca poti za bližnjevzhodno mirovno rešitev. V govoru pred tujimi veleposlaniki in predstavniki izraelskega zunanjega ministrstva je še dejal, da Izrael z mnogimi arabskimi državami nima dejanskih nesoglasij. Tesno sodelovaje vseh politično umirjenih vlad v regiji je edini učinkovit odgovor na terorizem, je še dejal minister.
Egipt zaradi protesta zaradi izraelskemu uboju voditelja palestinskega skrajnega gibanja Hamas, šejka Ahmeda Jasina, minuli teden ni poslal svoje delegacije na izraelske slovesnosti ob 25. obletnici mirovnega sporazuma iz Camp Davida.
Šaron pripravljen na sestavo nove vlade
Izraelski premier Ariel Šaron je pred parlamentarnim odborom za obrambne in zunanje zadeve povedal, da bo raje poskušal sestaviti novo vlado kot pa se preskusil na novih volitvah, če bo izraelski kabinet zavrnil njegov načrt za umik z območja Gaze. "Če stranke zapustijo koalicijo, bom še isti dan sestavil novo vlado. Nikakor pa ne bom šel na volitve," je po besedah svojega tiskovnega predstavnika dejal Šaron. Parlamentarnemu odboru naj bi premier tudi povedal, da bo načrt o t.i. enostranski ločitvi od Palestincev predstavil vladnemu kabinetu po vrnitvi z obiska v ZDA sredi aprila.
Koalicijski partnerki Šaronove stranke Likud - skrajno desničarska Nacionalna unija in Nacionalna verska stranka - močno nasprotujeta načrtu, ki predvideva razpustitev vseh judovskih naselbin na območju Gaze in okoli šestih drugih na Zahodnem bregu. Z njunim odhodom iz koalicije bi Šaronova 66-članska koalicija v 120-članskem knesetu izgubila 13 sedežev. Vendar so Šaronu obljubili podporo nekateri predstavniki Laburistične stranke, ki ima v parlamentu 19 sedežev.