Svetovne cene hrane bodo najverjetneje padle z rekordnih vrednosti, ki so jih dosegle v letošnjem letu, vendar pa ni pričakovati, da bodo kmalu spet tako nizke kot pred nedavnim porastom, kaže poročilo Evropske komisije o gibanju cen živil na svetovnih trgih.
"Vedno bolj postaja jasno, da bodo strukturni dejavniki, kot je naraščanje svetovnih potreb po hrani, srednjeročno ohranjali cene na določeni ravni, ki pa bo odločno pod najnovejšimi podražitvami," navaja poročilo, ki ga je pripravil generalni direktorat Evropske komisije za kmetijstvo. "Razlogi za trenutne cenovne pritiske so nedvomno kombinacija stalno naraščajočih potreb in premajhne oskrbe, ki jo dodatno zaostrujejo kratkoročni ekonomski in politični dejavniki," so ocenili strokovnjaki.
Ukrepi za zaščito pred dvigom cen
Poročilo ugotavlja, da ni enega samega razloga za rast cen. Na to naj bi namreč vplivali tako dolgoročni dejavniki, kot je naraščanje svetovnega prebivalstva, kratkoročni dejavniki, kot je vreme, ter zunanji dejavniki, kot so cene goriv in negotovost na finančnih trgih. Zato tudi ni mogoče podati ene same rešitve, temveč je med ukrepi za zaščito pred visokimi cenami hrane treba razmišljati o okrepitvi pomoči državam v razvoju, izkoriščanju še neuporabljenih zemljišč za kmetijstvo ter povečanju raziskav na področju zaščite pridelka in povečanju donosnosti.
Poročilo se dotika tudi vprašanja biogoriv, ki se jim pogosto pripisuje krivda za rast cen hrane. Strokovnjaki ocenjujejo, da imajo ta v različnih državah različno vlogo. Medtem ko se v EU porabi za biogoriva le odstotek pridelka žitaric, se za proizvodnjo etanola porabi kar 25 odstotkov ameriške koruze.
"Energetske in podnebne politike bodo v prihodnje imele mnogo večji učinek na kmetijske trge kot v prejšnjih letih. Kakšen bo ta učinek, pa bo v veliki meri odvisno od različnih politik," izpostavlja poročilo. Po njegovih ocenah je na področju biogoriv nujno spodbujati naprednejše tehnologije, predvsem pa mehanizme za proizvodnjo biogoriv iz snovi, ki se ne uporabljajo za prehrano.
Poročilo med drugim izpostavlja, da cene hrane niso prvič tako visoke. Trenutna kriza je že peta na trgu žitaric od naftne krize leta 1973, trenutne cene vseh pomembnejših kmetijskih pridelkov pa so še vedno pod cenami, ki so jih dosegale leta 1973 ali 1979, so še sporočili v Bruslju.
Zvišanje cen po Evropi
Organizacija za gospodarsko sodelovanje in razvoj (OECD) in odbor Združenih narodov (ZN) za kmetijstvo in hrano sta v skupnem poročilu opozorili, da se bodo svetovne cene hrane v naslednjih letih nekoliko znižale s trenutnih rekordnih vrednosti, vendar bodo v povprečju ostale krepko nad cenami preteklega desetletja.
V primerjavi s preteklim desetletjem se bodo cene govedine v obdobju 2008–2017 povišale za 20 odstotkov, cena sladkorja za okrog 30 odstotkov, cena pšenice, koruze in posnetega mleka v prahu za 40 do 60 odstotkov. Cena masla in oljne ogrščice naj bi se povišala za več kot 60 odstotkov, cena rastlinskih olj pa naj bi bila višja za več kot 80 odstotkov.
Sodeč po poročilu Svetovne banke so se svetovne cene hrane v zadnjih treh letih dvignile za 83 odstotkov.
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.