Začasni nadzor meja v primeru 'resne grožnje'

Predsednik Evropske komisije Jose Manuel Barroso dopušča možnost začasne vzpostavitve nadzora na mejah v schengenskem prostoru ob izjemnih okoliščinah. To je šef komisije zapisal v pismu francoskemu predsedniku in predsedniku italijanske vlade, objavljenem v nedeljo, v odziv na njun poziv k temu ukrepu za lažje soočanje s priseljenci iz Afrike.

Evropska komisija bo v sredo predstavila predloge za soočanje držav članic EU z navalom priseljencev s severa Afrike in za okrepitev odnosov s sosedami na jugu Sredozemlja v luči zgodovinskih sprememb v arabskem svetu.

"Začasna vzpostavitev nadzora na mejah je ena od možnosti za krepitev izvajanja schengenskega sporazuma pod pogojem, da jo narekujejo specifična in dobro opredeljena merila," je zapisal Barroso v pismu Nicolasu Sarkozyju in Silviu Berlusconiju.

V komisiji so minuli teden povedali, da pripravljajo seznam "natančnih pogojev", pod katerimi bodo lahko države članice začasno vzpostavile nadzor na mejah znotraj schengenskega prostora, ki je sicer območje brez sistematičnega preverjanja potnih listin na notranjih mejah EU.

Barroso se je z omenjenim pismom odzval na skupno pismo Sarkozyja in Berlusconija po njunem dvostranskem srečanju minuli teden v Rimu, v katerem sta komisijo pozvala k vzpostavitvi preverjanj na mejah v schengnu "v primeru izjemnih težav pri upravljanju s skupnimi zunanjimi mejami".

Naval nezakonitih priseljencev iz arabskih držav, ki so se zatekli v glavnem na italijanski otok Lampeduso, je sprožil nesoglasja med Italijo in EU, saj v Rimu evropske partnerje obtožujejo, da jim ne želijo pomagati, in tudi diplomatski spor med Rimom in Parizom.

V Parizu so namreč Rim obtožili, da zlorablja schengenska pravila, ker so začeli izdajati začasna dovoljenja za bivanje priseljencem, ki večinoma prihajajo iz Tunizije, pri čemer je za te francosko govoreče priseljence glavni cilj Francija.

Po veljavnih schengenskih pravilih je mogoče začasni nadzor na mejah vzpostaviti v primeru "resne grožnje" javnemu miru ali notranji varnosti, pri čemer je treba takšno odločitev obnoviti po 30 dneh. Ali gre za resno grožnjo, presodi država članica sama.

Predlogi komisije v povezavi z nadzorom na mejah naj bi bili sicer namenjeni predvsem za primer Grčije, ki je na meji s Turčijo v zadnjih dveh letih najpogostejša prehodna točka nezakonitih priseljencev v schengen, ne pa za reševanje spora med Italijo in Francijo.

Med predlogi, ki jih bo v sredo predstavila komisija, bo po Barrosovih besedah tudi krepitev agencije za upravljanje zunanjih meja EU Frontex. Predlogi bodo sicer podlaga za razpravo o vse bolj perečem vprašanju priseljevanja, ki bo pomembna tema na junijskem vrhu EU, najprej pa bodo o tem na izrednem srečanju 12. maja govorili notranji ministri EU.

Schengensko območje brez nadzora na notranjih mejah zajema 4,3 milijona kvadratnih kilometrov in ima 25 članic, med katerimi je tudi Slovenija. Od EU v njem ni Velike Britanije, Irske, Cipra, Bolgarije in Romunije, od nečlanic Unije pa so v schengnu Norveška, Islandija in Švica.