Začela se je pot proti novi demokratični ustavi

V Tuniziji se je danes na prvi seji zbrala ustavodajna skupščina, izvoljena na prvih svobodnih volitvah po padcu režima Zina el Abdina Ben Alija v začetku leta. Zasedanje se je začelo s himno, ki ji je sledila recitacija prve sure Korana, Fatihe, v spomin na vse "mučenike" tunizijske revolucije. "V tem zgodovinskem trenutku postavljamo prvi kamen druge republike za državo svobode, pravičnosti in dostojanstva, ki naj uresniči cilje revolucije," je uvodoma dejal najstarejši poslanec, ki je vodil zasedanje, Tahar Hamila.

217-članska ustavodajna skupščina je nato popoldne za svojega predsednika izvolila vodjo leve stranke Ettakatol, 71-letnega Mustafo Ben Džafarja, nekdanjega nasprotnika Ben Alija. Njegovo kandidaturo so vložile na volitvah 23. oktobra zmagovita zmerna islamistična stranka Ennahda (89 sedežev) ter njeni partnerki Kongres za republiko (29 sedežev) in stranka Ettakatol (20 sedežev).

Ben Džafar je prejel 145 glasov, 68 poslancev pa je glasovalo za vodjo levosredinske stranke PDP Mayo Jribija. Ben Džafar je po izvolitvi obljubil, da bo ostal zvest ciljem revolucije. Izrazil je tudi ponos in zaupanje v prihodnost države.

Poslanci so danes tudi podprli predlog pravilnika delovanja skupščine, katere glavna naloga je priprava nove ustave, ki bo druga od neodvisnosti države leta 1956. V njej bodo morali določiti državno ureditev, razdelitev pristojnosti med različnimi vejami oblasti, ki bodo prevzele vodenje doslej neomajno sekularne države.

V prihodnjih dneh naj bi skupščina podprla dogovor omenjenih strank o delitvi oblasti, po katerem naj bi do splošnih volitev začasni premier postal generalni sekretar Ennahde Hamadi Jebali, predsednik države pa vodja Kongresa za republiko Moncef Marzouki.

Do teh imenovanj bo državo še naprej vodila začasna vlada Bejija Caida Essebsija, ki je bila oblikovana slaba dva meseca po tem, ko je 14. januarja iz države pobegnil strmoglavljeni predsednik Ben Ali.