Parlament v Zimbabveju je danes začel postopek odstavitve predsednika Roberta Mugabeja. A le malo po začetku razprave je Mugabe sporočil, da odstopa, poroča BBC.

"Jaz Robert Gabriel Mugabe v skladu s 96. členom zimbabvejske ustave uradno podajam svoj odstop (...) s takojšnjim učinkom," je v pismu zapisal Mugabe. Sporočil je še, da se je za odstop odločil prostovoljno. S tem želi zagotoviti miren prenos oblasti.

Mugabe je bil sicer znan po tem, da je trdil, da ga lahko s položaja odstrani le bog. Na čelu države je bil od leta 1980, vmes pa je po mnenju nasprotnikov "ugrabil oblast".

Mugabeja je danes parlament želel odstaviti ob podpori njegove lastne stranke  Zanu-PF. Že v nedeljo so ga odstavili kot predsednika stranke in mu postavili ultimat, da odstopi tudi s položaja predsednika države, česa pa po 37 letih vladanja 93-letni Mugabe sprva ni želel storiti.

Na srečanju stranke so za novega predsednika stranke imenovali Emmersona Mnangagwo, ki ga je Mugabe 6. novembra odstavil s položaja podpredsednika Zimbabveja. Kasneje je neimenovani predstavnik stranke sporočil še, da bo Mnangagwa kandidat ZANU-PF za predsednika države na splošnih volitvah, predvidenih za prihodnje leto. Mugabejevo soprogo Grace, ki si je obetala, da bo na položaju predsednika države nasledila 93-letnega soproga, je stranka izključila iz svojih vrst.

Priložnost za Zimbabve

Iz sveta prihajajo odzivi na odstop zimbabvejskega predsednika Roberta Mugabeja. Britanska premierka Theresa May je dejala, da je s tem Zimbabve dobil "priložnost, da si utre novo pot brez zatiranja, ki je zaznamovala njegovo vladanje".

Mayeva je dodala, da bo Velika Britanija, nekdanja kolonialna velesila na območju, storila vse, kar lahko, pri podpori "želje Zimbabvejcev po svobodnih in pravičnih volitvah in priložnosti za obnovitev gospodarstva pod legitimno vlado", poroča francoska tiskovna agencija AFP.

Ameriško veleposlaništvo v Zimbabveju je odstop označilo za "zgodovinskega". Tudi Washington meni, da pomeni odstop Mugabeja priložnost za prebivalce Zimbabveja, da stopijo na novo pot, ki bo vodila do svobodnih in pravičnih volitev

Kdo je Robert Mugabe?

Zimbabvejski predsednik Robert Mugabe, ki je po 37 letih vodenja države danes odstopil, je nekoč veljal za heroja, saj je nekdanjo britansko kolonijo popeljal v neodvisnost. A z oklepanjem oblasti in zatiranjem svojih nasprotnikov je postal despot ter z naravnimi viri bogato državo pahnil v revščino.

Sin mizarja, rojen 21. februarja 1924 severozahodno od Harareja, si je za neodvisnost tedanje britanske kolonije Južna Rodezija prizadeval že v 60. letih prejšnjega stoletja. Leta 1964 je zaradi tega moral v zapor, kjer je preživel deset let. Tam je tudi na daljavo opravil tri diplome.

Medtem ko je bil v zaporu, mu je pri štirih letih umrl sin, ki ga je imel s prvo soprogo, Ganko Sally Francesco Hayfron.

Proslavil se je v 70. letih prejšnjega stoletja, ko je skupaj z Joshuom Nkomo začel osvobodilno vojno, v kateri je bilo ubitih najmanj 27.000 ljudi. Aprila 1980 je južnoafriška država postala neodvisna in se preimenovala v Zimbabve ter v svetu veljala za zgled za Afriko.

Čeprav je prvi predsednik Zimbabveja postal Canaan Banana, je vse niti imel v rokah Mugabe, ki je bil tedaj premier. Nkomo je bil notranji minister, a ga je Mugabe po dveh letih na položaju odstavil zaradi načrtovanja državnega udara. Odpor v Nkomovi trdnjavi Matabeleland je vlada krvavo zatrla. Ubitih je bilo najmanj 20.000 ljudi.

Po reformi ustave, ki je uvedla predsedniški sistem, je Mugabe leta 1987 postal predsednik države.

Prva leta Mugabeja na oblasti so vzbudila upanje v svetlo prihodnost države. Razglasil je politiko sprave med rasami in močno izboljšal šolstvo in zdravstvo, ki sta postala dostopna tudi dotlej preziranim temnopoltim. Predsednik, ki je pri 17. letih postal učitelj, ima zasluge za to, da je pismenost prebivalstva v Zimbabveju najvišja v Afriki.

A prvotni lesk Mugabeja je hitro zbledel. Prelomna točka v njegovem vladanju je bila februarja 2000, ko je njegovo moč oslabil referendum, na katerem so Zimbabvejci zavrnili novo ustavo.

Da bi utrdil oblast, je Mugabe začel razlaščati bele kmete ter njihovo zemljo deliti temnopoltim, da bi popravil krivice iz preteklosti. Posestva, ki so bila hrbtenica zimbabvejskega gospodarstva, je odvzel več kot 4000 od skupno 4500 belih kmetov, zaradi procesa razlaščanja pa je bil tarča očitkov glede korupcije in klientelizma.

S kmetijsko reformo je Mugabe močno oslabil gospodarstvo države, bogate z naravnimi viri, kot so platina, zlato, diamanti in nikelj.

Obenem se je začel predsednik po navedbah njegovih kritikov tesno oklepati oblasti s teptanjem človekovih pravic in poneverjanjem volitev. Krivdo za vse slabši gospodarski položaj Zimbabveja pa je pripisal zaroti Zahoda na čelu z nekdanji kolonialno silo Veliko Britanijo.

"Bil je velik voditelj, čigar vodenje se je izrodilo do stopnje, ko je Zimbabve spravil na kolena," je ocenil profesor z Južnoafriške univerze Shadrack Gutto.

Marca 2002 je bil Mugabe znova izvoljen za predsednika. Volitve je zasenčilo nasilje. Številni so trdili, da so bile prirejene. Pred volitvami je Mugabe začel nositi srajce svetlih barv s svojo podobo, kakršne so značilne za afriške avtoritarne voditelje. Zahodne države, tudi EU, so proti Zimbabveju uvedle sankcije zaradi kršitev človekovih pravic.

Šest let kasneje, marca 2008, je Mugabejevo stranko Zanu-PF na parlamentarnih volitvah porazilo Gibanje za demokratične spremembe (MDC) Morgana Tsvangiraija. Tsvangirai je tudi zmagal v prvem krogu predsedniških volitev, a je odstopil od drugega kroga zaradi nasilja nad njegovimi privrženci. Mugabe je dobil nov mandat.

Gospodarstvo države, malo večje od Nemčije, ki je lani štela okoli 16,15 milijona prebivalcev, je medtem še bolj tonilo in se spopadalo s hiperinflacijo.

Leta 2013 je bil Mugabe ponovno izvoljen za predsednika z 61 odstotki glasov. Njegov tekmec Tsvangirai je dobil 34 odstotkov in volitve označil za neveljavne in farso. Mugabejeva stranka je v parlamentu osvojila dvotretjinsko večino.

V zadnjih desetletjih vladanja je Mugabe, ki je z očali z debelimi okvirji ter tankim pasom brčic med nosom in ustnicami eden najbolj prepoznavnih svetovnih voditeljev, veliko energije porabil za kljubovanje Zahodu.

Pri 73. letih je četrtič postal oče, ko je njegova druga soproga Grace, ki je od njega mlajša 41 let, leta 1997 rodila njunega tretjega otroka, hčer Chatungo.

Čeprav je nekoč dejal, da bo Zimbabve vodil do svojega stotega leta, se je v državi začel odkrit boj za oblast, ko je dopolnil 90 let in je vidno oslabel. Že več let krožijo govorice, da naj bi danes 93-letni Mugabe imel raka na prostati. V zadnjih letih se je tudi večkrat spotaknil ali padel, lani pa je v parlamentu prebral napačen govor.

Za njegovo možno naslednico je že nekaj časa veljala njegova soproga Grace. To je postalo še bolj verjetno, potem ko je Mugabe 6. novembra odstavil podpredsednika države Emmersona Mnangagwo, ki je tudi imel možnosti za predsedniški stolček in bil v minulih mesecih v vse ostrejšem konfliktu z Mugabejevo soprogo.

S tem si je eden od še živečih diktatorjev z najdaljšim stažem po mnenju analitikov zadal strel v koleno. Vojska, ki je neprikrito podpirala Mnangagwo, je prejšnjo sredo prevzela oblast.