Sodišče v Banjaluki je oprostilo enajst bosanskih Srbov, obtoženih vojnih zločinov med vojno v BiH. Nekdanji policisti so bili obtoženi, da so leta 1995 v Prijedorju katoliškega duhovnika in njegove starše zadrževali v priporu, nato pa naj bi jih ustrelili pred njihovim domom. Njihova trupla so vrgli v vodnjak, kjer so jih odkrili pred štirimi leti.
Sodišče je ugotovilo, da noben dokaz ni potrdil krivde nekdanjih policistov. To je bil prvi proces za vojne zločine v Republiki Srbski.
Ljiljana Karadžić: 'Radovan se ne bo predal!'
Soproga Radovana Karadžića, Ljiljana, je dejala, da se njen mož ne bo predal haaškemu sodišču, saj naj bi se o tem dogovoril z Richardom Holbrookeom. V izjavi za banjaluške Nezavisne novine je Ljiljana Zelen-Karadžić dejala, da se lahko samo njen mož odloči za predajo Haaškemu sodišču, vendar po njenem mnenju tega ne bo storil in dodala, da o tem ne more odločiti tudi nihče iz njune družine.
Ljiljana Zelen-Karadžić je tudi dejala, da se je nekdanji ameriški predstavnik za območje nekdanje Jugoslavije Richard Holbrooke z njenim možem dogovoril, da se bo 30. julija 1996 umaknil s položaja predsednika Republike Srbske, pa tudi iz javnega življenja. V zameno naj bi mu Holbooke obljubil, da ga Haaško sodišče ne bo preganjalo. Dogovora Ljiljana Zelen-Karadžić ni nikoli videla napisanega, vendar o njegovem obstoju ne dvomi. "Nekateri naj bi videli dokument o sporazumu med Radovanom in Holbookeom," pravi Ljiljana Zelen-Karadžić, "Sama ga nisem videla, vendar zanj vem na podlagi Radovanovih stališč. Radovan se do danes drži tega dogovora."
Kot je poudarila, je dogovor med Holbrookeom in njenim možem edini razlog, zaradi katerega se je Radovan Karadžić umaknil iz javnega življenja in se tega drži, tako da s tem izpolnjuje svoje obveznosti.
Po njenih besedah Radovan Karadžić tudi ne priznava legalnosti Haaškega sodišča, saj meni da je politizirana institucija, ki sodi 'večinoma Srbom'.
