Tujina

Začenja se dialog med EU in Hrvaško

Bruselj/Zagreb, 01. 02. 2005 00.00 |

PREDVIDEN ČAS BRANJA: 2 min

Z današnjim dnem stopa v veljavo stabilizacijsko-pridružitveni sporazum med Evropsko unijo in Hrvaško.

S sporazumom so formalno institucionalizirani odnosi med povezavo in slovensko južno sosedo. Določila dokumenta, podpisanega 29. oktobra 2001, ki uravnavajo področje trgovine, se sicer na podlagi prehodnega sporazuma uporabljajo že od marca 2002.

S sporazumom so formalno institucionalizirani odnosi med povezavo in Hrvaško
S sporazumom so formalno institucionalizirani odnosi med povezavo in Hrvaško FOTO: Reuters

Stabilizacijsko-pridružitveni sporazum uvaja institucionaliziran politični dialog med EU in Hrvaško. Od države zahteva aktiven pristop k sodelovanju v regiji ter med drugim zajema trdno sodelovanje z EU na področju pravosodja in notranjih zadev. Takšna določila, predvsem zahteva po regionalnem sodelovanju, so vsebovana v vseh stabilizacijsko-pridružitvenih sporazumih, ki jih EU v sklopu politike stabilizacije in pridruževanja ter s "korenčkom" evropske perspektive nudi državam JV Evrope. V to politiko so poleg Hrvaške zajete še Makedonija, BiH, Srbija in Črna gora ter Albanija. Od naštetih držav je na poti približevanja EU Hrvaška najbolj napredovala. Na zasedanju Evropskega sveta 16. in 17. decembra je bil 17. marec 2005 določen za ciljni datum začetka pristopnih pogajanj.

EU hrvaškim izdelkom odpira vrata

Protokol, s katerim je bil stabilizacijsko-pridružitveni sporazum med EU in Hrvaško razširjen na deset novih članic EU, med njimi Slovenijo, je bil podpisan decembra 2004.

Širitveni protokol k sporazumu vključuje posledice nove realnosti razširjene unije. V smislu praktičnih posledic razširitve stabilizacijsko- pridružitvenega protokola pa je bilo treba prilagoditi trgovinska določila, v glavnem preko večanja obsega hrvaških izvoznih kvot. Kot so sporočili s Sveta EU, je Hrvaška s tem posledično pridobila večje kvote za prost dostop do notranjega trga EU za ribe in vino.

Trgovinska določila sporazuma nasploh so ugodna za Hrvaško, saj načrt liberalizacije trgovine - polno naj bi bila uveljavljena v 2007 - poteka postopoma in po načelu asimetrije, kar pomeni, da se trg EU za hrvaške izdelke odpira hitreje kot hrvaški trg za evropske. Hrvaška v razširjeno EU izvozi kar 70-odstotni delež celotnega izvoza. Nemalo pa so ta določila težave povzročala Sloveniji, saj se je morala država ob vstopu v EU odpovedati zanjo ugodnejšemu trgovinskemu režimu, ki ga je imela prej sama sklenjenega s Hrvaško. Zato si Slovenija po zatrjevanju kmetijskega ministrstva prizadeva, da bo Hrvaška čim hitreje odpirala svoj trg za evropske kmetijske proizvode.

UI Vsebina ustvarjena brez generativne umetne inteligence.
  • 1
  • 2
  • 3
  • 4
  • 5
  • 6
  • 7
  • 8
  • 9
  • 10