Karadžić: Za svoja dejanja bi moral dobiti nagrado

Pred Mednarodnim sodiščem za vojne zločine na območju nekdanje Jugoslavije v Haagu je svojo zgodbo predstavil nekdanji politični vodja bosanskih Srbov Radovan Karadžić, saj se je začel dokazni postopek obrambe. "Sem blag, toleranten človek z veliko razumevanja za težave drugih ljudi," je dejal Karadžić v uvodu svojega zagovora ter dodal: "Naredil sem vse, kar je bilo v moji moči, da bi se izognili vojni. Za svoja dejanja bi moral biti nagrajen."

Dejal je še, da je zaradi njegovih odločitev prebivalstvo med vojno manj trpelo, meni pa tudi, da vojna v Bosni nima nobene povezave z njim. "Ni res, da so Srbi obstreljevali Sarajevo 44 mesecev," se je pridušal 67-letni obtoženec in razložil, da nikoli niso ljudem odvzeli vode, plina in elektrike. Karadžić je tudi prepričan, da bi mu lahko sodili le zaradi "družbene in politične neumnosti", saj je imel preveliko zaupanje v ljudi.

Kot je zatrdil, nima ničesar proti Hrvatom in Bošnjakom, celo njegov frizer pred vojno naj bi bil musliman. Dejal je tudi, da ni nihče predvidel, da bi se v BiH lahko zgodil genocid nad nesrbskim prebivalstvom.

A kot je dodal, so bosanski Srbi verjeli, da Bošnjaki in Hrvati, ki so se po razpadu Jugoslavije leta 1991 začeli oboroževati, načrtujejo genocid nad njimi: "To ni bila nobena skrivnost, to smo lahko videli. Potisnjeni smo bili v kot."

Besede Karadžića so spremljali vzkliki ogorčenja z galerije, kjer se je trlo ljudi. Med njimi so bili tudi preživeli vojne v BiH ter sorodniki ubitih v tej vojni, ki je terjala več kot 100.000 življenj.

Karadžić je na seznam uvrstil 600 prič in zahteval 600 ur za predstavitev dokazov, a mu je sodni senat odobril 300 ur, kolikor jih je imelo na voljo tožilstvo.

Kot prva priča je nastopil nekdanji načelnik štaba sektorja Unproforja za Sarajevo, ruski polkovnik Andrej Demurenko. Povedal je, da prva granata ni bila izstreljena s položajev srbske vojske.

Karadžić, nekdanji predsednik Republike srbske, je obtožen genocida, zločinov proti človečnosti in kršitev pravil vojskovanja v BiH med letoma 1992 in 1995. Karadžića so po 13 letih na begu aretirali julija 2008 kot doktorja alternativne medicine in psihologije Dragana Dabića. Sodni proces proti njemu se je začel leta 2009.

'Gospodar življenja in smrti' je osebno ukazal ubijanje nesrbskega prebivalstva

V Haagu pa se je začelo tudi sojenje nekdanjemu predsedniku samooklicane Republike srbske krajine Goranu Hadžiću, ki je obtožen zločinov v vzhodni Slavoniji od junija 1991 do decembra 1993. Natančneje, obtožen je pregonov, zapiranja, mučenja in slabega ravnanja, deportacij in brezobzirnega uničevanja.

Tožilec Douglas Stringer je Hadžića označil kot "glavnega človeka Slobodana Miloševića na terenu na Hrvaškem", ki je Miloševićevo politiko izvajal tudi na mednarodnih sestankih.

Skupaj s tedanjim srbskim vodstvom je danes 54-letni Hadžić po besedah tožilca sodeloval pri etničnem čiščenju s ciljem vzpostaviti nacionalno čista območja znotraj Hrvaške. Izraz etnično čiščenje "je zdaj tragično povezano z razpadom Jugoslavije", je dejal Stringer in spomnil, da se je le-to začelo prav na Hrvaškem in se nato razširilo drugam.

Hadžić je snoval in izvajal politiko diskriminacije, usklajeval delo lokalnih oblasti ter oboroženih skupin in vojaških enot iz Srbije ter v celoti sodeloval pri načrtovanju vojaških operacij. Poleg tega je neposredno sodeloval pri zločinih in načrtoval množičen pregon nesrbskega prebivalstva z območja, ki je bilo pod njegovim nadzorom, je nadaljeval tožilec.

V uvodni besedi je Stringer tudi spregovoril o bitki za Vukovar, "enem najusodnejših in najbolj razdiralnih" spopadov v vojni na Hrvaškem, in z njo povezanimi dogodki na kmetiji Ovčara, kjer so srbske sile pobile več kot 200 Hrvatov. Naštel je še več drugih incidentov, ki so leta 1991 na vzhodu Hrvaške terjali na desetine življenj.

Med drugim je opisal, kako so v centru za urjenje vojakov v Erdutu, ki je služil kot sedež Srbske prostovoljne garde pod vodstvom Željka Ražnatovića Arkana, novembra 1991 mučili in ubili Franja Papa, njegovega sina Mihajla ter še devet Hrvatov in Madžarov. Nekaj dni pozneje so bili ubiti še Franjeva žena Julijana in njun sin.

Opisal je tudi dogodek v Lovasu, ko so kakih 50 nesrbskih zapornikov prisilili, da hodijo po polju, na katerem so srbske sile pred tem nastavile mine. Potem ko je eksplodirala prva mina, so začeli nanje streljati. Ubitih je bilo 21 Hrvatov, ostali so bili ranjeni.

"To so bili prvi zločini, ki so spremljali smrt kulturno bogate in raznolike države, imenovane Jugoslavija," je poudaril Stringer. Kot je zatrdil, je Hadžić, ki je bil takrat na čelu vlade Srbske avtonomne pokrajine Slavonija, Baranja in zahodni Srem (SAO SBZS), vedel za te incidente in ni storil ničesar, da bi jih preprečil, še več, te zločine je odobril.

Po uvodni besedi je tožilstvo začelo zaslišanja prič. Skupno naj bi jih poklicalo 85 in za to porabilo 175 ur.