Unijina centralna banka je s sedežem v Frankfurtu nasledila Evropski denarni inštitut (EMI). Po pogodbi Evropske unije je skupni centralni banki naložena in zagotovljena popolna neodvisnost od političnih vplivov posameznih članic EMU. ECB vodi predsednik z osemletnim mandatom, na čelu pa mu sledi podpredsednik in še štirje člani izvršnega odbora. Te je izbral vrh unije na zasedanju med prvomajskimi prazniki, po zaslišanjih pa jih je potrdil Evropski parlament. Glavna naloga ECB je zagotavljanje monetarne stabilnosti; čeprav cilji v dokumentih niso številčno opredeljeni, je splošno razumevanje, da bodo prizadevanja usmerjena na zadržanje letne inflacijske stopnje pod dvema odstotkoma.
Evro torej uvaja enajst članic unije, razen Velike Britanije, Švedske, Danske in Grčije - prve tri po lastni izbiri, zadnja pa pogojev še ne izpolnjuje. Za vključitev v evro-klub so morale države izpolniti pet temeljnih pogojev, ki jih zastavlja Maastrichtska pogodba. Ti so: nizka inflacija, majhen proračunski primanjkljaj, padajoč javni dolg, nizke obrestne mere in stabilen menjalniški tečaj.