O prenovi se bodo na podlagi predlogov konvencije dokončno dogovorili voditelji Unije na naslednji medvladni konferenci, predvidoma v letu 2004. Poleg predstavnikov držav članic EU, Evropskega parlamenta in komisije v konvenciji sodelujejo tudi države kandidatke, ki imajo tako prvič priložnost sooblikovati ustroj Unije.
Predsednik konvencije o prihodnosti EU Valery Giscard d'Estaing se je na današnjem srečanju zavzel, da bi konvenciji uspelo oblikovati tak koncept EU, ki bo ustrezen njeni velikosti in bo odgovoril na izzive 21. stoletja, obenem pa celini prinesel enotnost in ji zagotovil spoštovanje njenih raznolikosti. "In če nam uspe sprejeti en sam koncept in to s širokim soglasjem, bo konvencija odprla pot evropski ustavi ali bolje: ustavni pogodbi Evrope," je v govoru ob začetku delovanja 105-članskega telesa dejal njegov predsednik.
Prvega srečanja konvencije so se udeležili tudi vsi predstavniki Slovenije v konvenciji. To so s strani vlade Matjaž Nahtigal, direktor službe za zakonodajo, ter v imenu parlamenta Lojze Peterle (NSi), šef parlamentarne komisije za evropske zadeve, in Slavko Gaber (LDS), vodja slovenskega dela skupnega parlamentarnega odbora z EU. V Bruslju so tudi njihovi trije namestniki: Janez Lenarčič, državni sekretar v uradu predsednika vlade, poslanec Miha Brejc (SDS) in poslanka Danica Simšič (ZLSD).
Predstavniki parlamentov v konvenciji o prihodnosti EU zahtevajo, da svoje člane v predsedstvu tega telesa, ki bo pripravljalo smernice za temeljito reformo povezave, dobijo tudi države kandidatke. Dva njuna predstavnika, eden iz vladnih in eden iz parlamentarnih vrst, naj dobita status pridruženih članov predsedstva, so se ob robu današnjega ustanovnega zasedanja konvencije v Bruslju strinjali predstavniki nacionalnih parlamentov držav članic EU in kandidatk za članstvo ter Evropskega parlamenta.
Kot je po njihovem srečanju pojasnil slovenski poslanec Lojze Peterle, bosta tak predlog predsedstvu konvencije podala člana iz vrst nacionalnih parlamentov držav članic EU, Gisela Stuart in John Bruton, o njem pa naj bi konvencija odločala na prihodnjem zasedanju, ki bo 21. in 22. marca v Bruslju. Če bi predsedstva konvencije ocenilo, da o tem predlogu ne more odločati, ker presega njene pristojnosti, se bodo parlamentarci z njim najverjetneje obrnili na voditelje petnajsterice oziroma Evropski svet. Omeniti velja, da je predstavnikov parlamentov v 105-članski konvenciji največ: 30 iz vrst držav članic 26 iz kandidatk ter 16 iz Evropskega parlamenta ali skupaj 72 poslancev.
Države kandidatke vztrajamo na enakopravnem statusu v vseh fazah in dimenzijah delovanja konvencije, je še poudaril Peterle in povedal, da so se ob robu konvencije sestali tudi vsi predstavniki kandidatk, tako vladni kot parlamentarni. Poleg vključenosti v predsedstvo si kandidatke prizadevajo tudi za enakopravno uporabo svojih jezikov pri delu konvencije. Skladno z deklaracijo iz Laekna, s katero je bila ustanovljena, naj bi konvencija namreč delala le v 11 uradnih jezikih EU.
