Po islamskem izročilu je nadangel Gabrijel pred približno 1.400 leti med ramazanom preroku Mohamedu razodel 114 koranskih sur.
V tem mesecu muslimani med sončnim vzhodom in sončnim zahodom ne smejo jesti, piti in kaditi, podnevi pa je prepovedano tudi spolno občevanje.
Muslimanski koledar se ravna po Luninih menah, zato se začetek ramazana vsako leto v primerjavi z gregorijanskim koledarjem premakne za 11 dni. Ramazan se konča po 30 dneh, ko nastopi novi mlaj. Ker pa začetek ramazana sovpada z videnjem prvega krajca, prihaja do vsakoletnih nesoglasij muslimanskih narodov, kdaj naj bi se praznovanje res začelo. Ramazan se bo tako predvidoma ta konec tedna začel tudi v Združenih arabskih emiratih, Izraelu in Iraku.
V islamu so sicer štirje meseci v letu, ko so vojne prepovedane, vendar ramazana ni med njimi. Mohamed je namreč prav času ramazana dobil svojo prvo večjo bitko, ko je leta 624 zmagal pri Badru v bližini Medine. Sicer tudi v sodobnem času ta največji muslimanski praznik ni preprečil nasilja in vojn, saj se je v tem mesecu začela ena najpomembnejših vojn za Arabce, ko je Egipt leta 1973 napadel Izrael, orožje pa med ramazanom ni potihnilo niti v času iraško-iranske vojne v 80. letih minulega stoletja.
Čas za obisk svetih krajev
V času ramazana verniki tudi obiskujejo svete kraje. Eden izmed njih je mošeja Al Aksa v Jeruzalemu, ki je svet kraj tako za muslimane kot za jude. Izraelske oblasti so že napovedale, da dostopa do mošeje ne bodo zaprle, vendar pa bodo omejile število obiskovalcev. Tako naj bi mošejo lahko obiskalo največ 50 tisoč ljudi, saj naj bi obstajala nevarnost, da se del stavbe ob preveliki množici poruši. Sicer naj bi mošejo, kjer naj bi prerok Mohamed prvič molil in od tam tudi odšel v nebesa, v času ramazana obiskalo okoli 200 tisoč ljudi.
