Članice so po triurni razpravi o kosovski krizi objavile skupno izjavo Severnoatlantskega sveta v 17. točkah, v kateri so ponovili pogoje, ki jih mora izpolniti jugoslovanski predsednik Slobodan Milošević za prekinitev zračenih napadov. V izjavi so poudarili tudi vlogo Rusije, ki mora sodelovati pri iskanju rešitve, znova pa je bila izražena tudi podpora ozemeljski celovitosti držav na območju, kar pomeni da neodvisnost Kosova ne pride v poštev. V izjavi niso pozabili omeniti niti Črne gore in vlade predsednika Mile Djukanovića, ki so ji izrazili vso podporo. Prav tako so zahtevali umik vojske ZRJ s polotoka Prevlaka.
Šele po končani razpravi o Kosovu so se začele slovesnosti ob 50. obletnici podpisa Severnoatlantske pogodbe v Washingtonu aprila leta 1949. Tudi na slovesnost je vplivala kosovska kriza, saj so odpovedali vojaško parado s preleti vojaških letal. V močno zavarovani ameriški prestolnici so potekale tudi demonstracije nasprotnikov napadov na ZRJ, še več pa jih napovedujejo za soboto. Petkove z nekaj sto udeleženci so večinoma minile mirno.
Uresničevanje politike odprtih vrat, ki tudi najbolj zanima slovensko delegacijo pod vodstvom premiera Janeza Drnovška, najverjetneje ne bo potrjeno z novimi vabili za članstvo v zavezništvu, čeprav je pričakovati načelno podporo nadaljnji širitvi zveze NATO.
