Začetek sojenja Miloševiću
Glavna haaška tožilka Carla Del Ponte je ob začetku sojenja dejala, da je Milošević odgovoren za najhujše zločine, kar jih pozna človeštvo.
Miloševića je del Pontejeva v uvodnem nagovoru obenem obtožila, da je povzročil nezaslišano trpljenje na stotine tisočev ljudi, da bi potešil svojo željo po oblasti. Obtoženi je kot odličen taktik in klavrn strateg sledil svojim ambicijam za ceno nezaslišanega trpljenja vseh tistih, ki so mu nasprotovali, je dejala glavna haaška tožilka. Poudarila je, da je Miloševića vseh deset tragičnih let vojne motiviralo nenasitno iskanje oblasti, ne pa prepričanja, nacionalizem, rasizem ali ksenofobija. Vse je bilo podrejeno iskanju oblasti, je poudarila del Pontejeva.
Milošević je v temni obleki in temno modri srajci ves čas uvodnega govora glavne tožilke ostal hladnokrven. Namestnik Del Pontejeve, Britanec Geoffrey Nice, ki je prevzel besedo takoj za njo, je predstavil "splošne elemente" vseh treh obtožnic, ki bremenijo Miloševića, in pri tem poudaril trpljenje žrtev na Hrvaškem, v BiH in na Kosovu.
Miloševiću bodo sodili zaradi vojnih zločinov in zločinov proti človeštvu med konflikti na Kosovu, Hrvaškem in v BiH. Obtožnica za BiH ga bremeni tudi genocida. V začetku bo sojenje osredotočeno le na obtožnico za zločine na Kosovu v začetku leta 1999, obravnavo obtožb glede vojne na Hrvaškem in v BiH med letoma 1991 in 1995 pa bodo začeli najkasneje 1. julija. Do takrat mora biti namreč tožilstvo pripravljeno na začetek sojenja v teh primerih.
Milošević ne priznava sodišča
Milošević, ki sodišča ne priznava, se na predhodnih zaslišanjih o skupno 66 točkah obtožnice ni želel izjasniti, zato je sodišče presodilo, da se bo glede vseh obtožb zagovarjal kot nedolžen. Milošević tudi ni pristal na imenovanje zagovornika in se namerava zagovarjati sam.
Trajanje sojenja ni določeno, po napovedih glavne haaške tožilke Carle Del Ponte pa bi se lahko zavleklo tudi na dve leti. Obtožbe proti Miloševiću namerava Carla Del Ponte na sojenju podkrepiti z izjavami okoli 300 prič. Med njimi bo tudi več nekdanjih najbližjih Miloševićevih sodelavcev.
Po omenjenih uvodnih izjavah bodo na sojenju začeli s preučevanjem pričevanj, ki zadevajo obtožnico za Kosovo med januarjem in junijem 1999. Milošević je še s štirimi tesnimi sodelavci obtožen odgovornosti za spopade na Kosovu oziroma odgovornosti za smrt 577 ljudi in pregon 740.000 kosovskih Albancev. Obtožnica ga bremeni tudi vojnih zločinov in kršenja vojnega prava, med drugim deportacije kot zločina proti človeštvu, umora kot zločina proti človeštvu, umora kot kršitve vojnega prava ter preganjanja ljudi na podlagi etnične in verske pripadnosti kot zločina proti človeštvu. Prve štiri tedne bo sicer sojenje potekalo vsak dan od 9.30 do 16. ure.
Manjše skupine ljudi so pred sodiščem demonstrirali za in proti Miloševiću. Miloševićevi pristaši so imenovali sojenje kot "linč" in "hipokrizijo Zahoda", predstavniki žrtev bosanske vojne pa so od sveta zahtevali, naj naredi več za odpravo posledic etničnega čiščenja in omogoči pregnancem vrnitev domov.
Tudi Holbrooke bi spregovoril
Nekdanji mirovni posrednik za Balkan Richard Holbrooke je danes dejal, da je pripravljen pričati proti Miloševiću. Ker ima Milošević na sojenju pravico izprašati vse priče, lahko v primeru Hollbrookeovega pričanja pričakujemo zanimivo soočenje. Po lastnih besedah ima Holbrooke dokaze proti Miloševiću. Holbrooke je bil najbolj zaslužen za leta 1995 doseženi sporazum v Daytonu, s katerim se je končala vojna v Bosni, z Miloševićem pa se je pogajal tudi med Natovim bombardiranjem Kosova leta 1999.
Po besedah svojih pravnih svetovalcev namerava Milošević poklicati k pričanju najvišje zahodne politike. Njihove izjave naj bi dokazale, da je v balkanskih vojnah deloval z njihovim odobravanjem. Večina teh politikov doslej ni potrdila svoje udeležbe, Holbrooke pa je dejal, da bi kot Miloševićeva priča ne užival, bila pa bi to njegova dolžnost. Med pričami naj bi bila tudi nekdanji ameriški predsednik Bill Clinton in britanski premier Tony Blair.
Odzivi v ZRJ, BiH in na Hrvaškem
Zaradi televizijskega prenosa Miloševićevega sojenja so v Beogradu na zahtevo opozicije prekinili zasedanje zvezne skupščine in ga odložili za popoldne. Zahtevo so podprli poslanci Miloševićeve Socialistične stranke, Jugoslovanske levice in Radikalne stranke. Sicer je razpoloženje Srbov do sojenja njihovemu nekdanjemu predsedniku neizrazito, celo malodušno. Kljub temu veliko Srbov deli
Miloševićevo mnenje o haaškemu sodišču, da sodijo Srbom in da sojenje v Haagu za njihovega nekdanjega voditelja ne bo pošteno. V haaškem sodišču vidijo le orodje zveze Nato, ki je leta 1999 bombardirala Jugoslavijo.
Čeprav ima tožilstvo v rokah več tisoč dokaznih predmetov in pisnih izjav, bodo za izid procesa ključne priče. Milošević je namreč podpisal le malo dokumentov, ki bi lahko služili kot dokazi. Poleg tega sedanji predsednik ZRJ Vojislav Koštunica tožilstvu ni dovolil brskanja po vojaških arhivih.
Odmevi na začetek sojenja Miloševiću iz Bosne in Hercegovine kažejo, da je država tudi sedem let po koncu vojne še vedno močno razdeljena. Medtem ko sojenje pomeni nekaterim vsaj delno uteho, pa predvsem v Republiki Srbski menijo, da bi morali Miloševiću soditi doma. Za žrtve srbskega obleganja Sarajeva je krivec samo en, trpljenja pa jim ne bo poplačala nobena kazen. Na srbskih Palah je vzdušje drugačno, precej podobno Miloševićevim privržencem v Srbiji.
Začetek sojenja Slobodanu Miloševiću na Hrvaškem ni izzvalo prevelikih reakcij. Verjetno tudi zato, ker mu bodo najprej sodili za zločine na Kosovu in šele kasneje za genocid na Hrvaškem ter v BiH. Za takšen, nekronološki postopek sojenja, se je po mnenju nekdanjega zunanjega ministra Mateja Graniča, haaško tožilstvo odločilo zaradi pomanjkljivosti obtožnice za zločine na Hrvaškem. Tožilstvo je namreč osnovno obtožnico razširilo na Hrvaško šele v začetku oktobra. V njej je na dvajsetih straneh Milošević obtožen prisilnega izgona 170.000 hrvaških prebivalcev, z namenom da bi zavzel kar tretjino ozemlja Hrvaške. Posebej ga obtožujejo za napad na Vukovar in Dubrovnik, poboje na stotine Hrvatov ter uničevanje kulturnih in zgodovinskih spomenikov.
Hrvaška vlada je v zadnjih nekaj letih haaškemu sodišču poslala več kot 2000 dokumentov, povezanih z Miloševićevimi zločini. Predsednik Stipe Mesić, ki se je pred leti že pogovarjal s haaškimi preiskovalci, je tudi tokrat dejal, da je pripravljen pričati proti Miloševiću. Medije pa najbolj zanima, ali bo sojenje nekdanjemu srbskemu predsedniku končno pokazalo pravo resnico o dogovorih med Miloševićem in Tuđmanom o delitvi Bosne in Hercegovine.
