Glavna tožilka haaškega Mednarodnega sodišča za vojne zločine na območju nekdanje Jugoslavije Carla del Ponte je po dopoldanskem obisku v Beogradu prispela v Zagreb, kjer se je sestala s hrvaškim premierom Ivom Sanaderjem, v petek pa bo obiskala še Sarajevo. Dan pred njenim prihodom v Zagreb je hrvaška policija izvedla kar nekaj
akcij. Tako je dopoldne preiskala stanovanje Anteja Gotovine in zasegla
njegovo orožje.
Del Pontejeva je po pogovorih s Sanaderjem dejala, da je še prezgodaj za oceno, da Hrvaška polno sodeluje s haaškim sodiščem. "V poročilu bom Varnostni svet ZN 13. junija obvestila, da se je Hrvaška z akcijskim načrtom za sodelovanje s haaškim sodiščem v celoti opredelila, da bo našla in prijela hrvaškega generala Anteja Gotovino," pravi Del Pontejeva in dodaja: "Pričakujem, da bo to tudi storila, ali pa da dokaže, da je storila vse, da bi ga prijela."
Poudarila je, da je do 13. junija še čas za novosti glede uresničevanja akcijskega načrta, da pa je "za zdaj še prezgodaj reči, ali obstaja polno sodelovanje Hrvaške s sodiščem". Napovedala je tudi možnost, da bi lahko poročilo o sodelovanju držav s haaškim sodiščem, ki ga bo 13. junija predstavila v VS ZN, hkrati posredovala tudi zunanjim ministrom Evropske unije, ki se bodo isti dan sestali v Bruslju.
Premier Sanader je na skupni novinarski konferenci po pogovorih s haaško tožilko poudaril, da je Hrvaška pravna država, ki spoštuje tako domače kot mednarodno pravo. Kot je poudaril, je sojenje vojnim zločincem mednarodna obveza vseh, Hrvaška pa jo bo spoštovala. Dodal je, da je bilo sodelovanje Zagreba s Haagom v minulem letu in pol dobro. "Rešili smo vse primere razen enega, primera generala Anteja Gotovine. Nisem zadovoljen z dejstvom, da obstaja obtožnica, Gotovine pa še ni v Haagu," je dejal.
Del Pontejeva je poudarila, da tožilstvo pozorno spremlja vse dejavnosti, povezane z iskanjem Gotovine. Po njenih besedah z Zagrebom obstaja polno sodelovanje, kar zadeva priče in dokumente, ki jih je zahtevalo sodišče, edino odprto vprašanje pa je primer Gotovine.
Aretirali zločince iz Srebrenice
V Srbiji so v sredo popoldan aretirali osem oseb, ki naj bi sodelovale v pobojih v Srebrenici. To naj bi sporočil predsednik nacionalnega sveta SČG za sodelovanje s haaškim sodiščem Rasim Ljajić. Kot je poročala televizija B92, je srbska vlada sporočila, da so aretirali več oseb, potem ko so v sredo na B92 prikazali del posnetka likvidacije šesterice Bošnjakov v Srebrenici leta 1995. Imen aretiranih z vlade zaenkrat še niso sporočili.
Srbski premier Vojislav Koštunica je po pogovorih z Del Pontejevo dejal, da je vlada reagirala takoj potem, ko so v sredo film prikazali tudi na haaškem sodišču v okviru sojenja Slobodanu Miloševiću.
Del Pontejeva je dejala, da je zelo zadovolja s hitro reakcijo srbskih oblasti in operacijo ocenila kot 'briljantno'. Hkrati pa je pozvala, naj vlada prav tako hitro reagira tudi v primeru ostalih obtožencev, ki jih zahteva Haaško sodišče. S tem je seveda mislila na Radovana Karadžića in Ratka Mladića. Kot je dejala v pogovoru s predsednikom SČG Svetozarjem Marovićem, je njuno prijetje ključno. Tudi Marović je dejal, da bo konec 'primera Mladić' pospešil vse procese približevanja SČG Evropski uniji. Državna skupnost SČG naj bi z Unijo oktobra začela pogovore o pridružitvi.
Srbski predsednik Boris Tadić pa je po ogledu omenjenega posnetka zatrdil, da je pripravljen obiskati Srebrenico in "se pokloniti nedolžnim žrtvam". "Srbija je bila pretresena zaradi prikazanih usmrtitev ljudi druge religije in druge narodnosti v Srebrenici. Te podobe so izraz pošastnih zločinov, ki so bili storjeni med vojno na tem območju. Storjeni so bili v imenu našega naroda," je dejal. Obenem je poudaril, da "zločin ni nikoli kolektiven" in da "je treba krivce zato vedno najti in kaznovati".
Kdo so 'Škorpijoni'?
Na Haaškem sodišču so prikazali del dvournega posnetka usmrtitve šestih ujetnikov iz Srebrenice, julija 1995. Na posnetku je moč videti pripadnike specialne enote 'Škorpijoni', ki ubijajo šesterico ujetnikov, ki so jih s tovornjakom pripeljali iz Srebrenice. 'Škorpijone' je leta 1991 ustanovila Služba državne varnosti takratne ZRJ.
Kot pravi direktorica Fonda za humanitarno pravo, Nataša Kandić, je bila glavna naloga 'Škorpijonov' braniti naftna črpališča, iz katerih so prodajali nafto v tujino. "To je bil osnovni vir bogatenja tistih, ki so s srbske strani vodili vojno," pravi Kandićeva. "Od tod pa izhaja privilegirani položaj enote, katere člani do danes niso odgovarjali za svoja dejanja," dodaja.
Sojenje zločincem doma, ne v tujini
Pravosodni minister Zoran Stojković pravi, da je prikazovanje posnetka usmrtitve Muslimanov v Srebrenici izjemno pomembno za odnos državljanov do vojnih zločinov. Dejal je, da srbska vlada vztraja, da obtoženim za vojne zločine sodijo v Srbiji, ker meni, da se mora narod soočiti s tem, kar se je dogajalo. "Posnetki so me pretresli. Gledanje teh posnetkov lahko izzove le slabost in obsodbo," je dejal Stojković. Po njegovih besedah bi sojenje v tujini lahko bilo priložnost za različne politične manipulacije. "Tako pa se državljani neposredno srečujejo z zločinom," pravi. "Ko naše sodišče obsodi in presodi, da je bil strojen zločin, se narod sreča z zločinom in tako odpade možnost manipulacije, da je do obsodbe prišlo, ker 'nas nekdo ne mara ali sovraži'," pravi Stojković.
