Tujina

Zahtevajo izgon tujcev

Moskva, 04. 11. 2006 16.07 |

PREDVIDEN ČAS BRANJA: 2 min

Ulice ruskih mest so zasedli skrajni desničarji, ki so zahtevali strožje obravnavanje priseljencev.

Protesti so potekali po vseh večjih ruskih mestih
Protesti so potekali po vseh večjih ruskih mestih FOTO: Reuters
Ruske oblasti so skrajnim desničarjem prepovedale lasten shod, zato so se udeležili shoda nacionalističnih strank.

Tam so nekateri vzklikali skrajna gesla, med drugim so zahtevali deportacijo priseljencev.

Več tisoč ruskih nacionalistov se je v Moskvi udeležilo demonstracij, uperjenih proti vladi, ki naj bi storila premalo za zaščito etničnih Rusov. Zbrani so zahtevali sprejem strožjih ukrepov proti nezakonitim priseljencem, vzklikali pa so tudi slogane proti vsem tujcem. “Težave imamo z nelegalnim priseljevanjem, težave imamo s kriminalom, težave imamo z nasilnim separatizmom,” je dejal Dmitrij Rogozin, nacionalistični politik in organizator protestov, ki so potekali v vseh večjih ruskih mestih od Vladivostoka na pacifiški obali do Sankt Petersburga na zahodu.

Podatki o tem, koliko ljudi je policija prijela, se zelo razlikujejo. Ruska tiskovna agencija Interfax poroča o 37, RIA-Novosti pa o 233 aretiranih. Organizatorji trdijo, da je policija prijela 500 ljudi.

Proteste v prestolnici – največ ljudi, okoli 2000, se je zbralo v nekem parku, manjše skupine pa tudi po drugih delih mesta – so spremljali do zob oboroženi policisti, ki so pregledali vsakega udeleženca, kraj dogodka je preletaval tudi policijski helikopter. Najmanj 37 ljudi so aretirali, kar je izzvalo ogorčenje organizatorjev. “Ko policija vidi naše pristaše, to so ljudje s slovanskimi potezami, jih aretira. Zakaj? Kateri zakon so prekršili? Mirno se udeležujejo srečanja, ki so ga oblasti sicer omejile. Po mojem mnenju gre za resno kršitev človekovih pravic,” je rohnel Rogozin.

Pohod so preprečili

Koliko ljudi je bilo aretiranioh, ni znano
Koliko ljudi je bilo aretiranioh, ni znano FOTO: Reuters
Nevladne organizacije že dalj časa opozarjajo, da je v Rusiji vse več rasističnih napadov. K temu poleg vse večje revščine in brezposelnosti prispeva tudi zagrenjenost zaradi vse manjše moči Rusije po razpadu Sovjetske zveze.

Moskovske oblasti so poskušale demonstracije, ki so jih pripravili ob dnevu narodne enotnosti, čim bolj omejiti, saj se bojijo ponovitve lanskoletnih dogodkov. Takrat je več tisoč ljudi, med njimi številne neonacistične skupine, glasno izražalo svoja proti drugačnim uperjena stališča. Prav zato so pohode po središču Moskve, pa tudi drugih ruskih mest, ki so jih organizatorji načrtovali sprva, prepovedali.

“V Moskvi ne bomo trpeli nikakršnega rasizma ali šovinizma,” je dejal župan mesta Jurij Lužkov. V državi je sicer v zadnjem času opazen porast zločinov iz sovraštva, žrtve so temnopolti tujci, priseljenci iz srednje Azije in kavkaških držav ter judje.

Liberalni politiki in človekoljubne organizacije so zato pozvale k protetsom proti porastu ksenofobije. Zbralo se je okoli 200 ljudi, ena od udeleženk pa je njihovo mnenje strnila z besedami: “Sem Rusinja, nisem fašistka.” Čeprav so se bali spopadov s skrajnimi desničarji, se to ni zgodilo. Zato pa je nasilje izbruhnilo v Sankt Petersburgu, kjer so poleg skrajnih desničarjev svoj shod pripravili tudi skrajni levičarji. Policija je pretepače razgnala s solzivcem in aretirala okoli dvajset ljudi.

UI Vsebina ustvarjena brez generativne umetne inteligence.
  • 1
  • 2
  • 3
  • 4
  • 5
  • 6
  • 7
  • 8
  • 9
  • 10

KOMENTARJI (0)

Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.