Spodnji dom francoskega parlamenta je sprejel predlog zakona, ki kriminalizira zanikanje genocida nad Armenci med leta 1915 in 1923. Takrat je po nekaterih umrlo milijon in pol Armencev, Turčija pa obtožbe, da jih je Otomanski imperij sistematično pobijal, zanika.

Med državami, ki najbolj glasno podpirajo zahteve Erevana po razjasnitvi dogodkov med prvo svetovno vojno in po njej, je tudi Francija, kjer živi polmilijonska armenska skupnost. Odločitev spodnjega doma francoskega parlamenta je bila zato pričakovana. Predlog, po katerem bodo zanikanje genocida kaznovali z enoletno zaporno kaznijo in plačilom 45 tisoč evrov, je podprlo 106 poslancev, devetnajst jih je nasprotovalo. Enake kazni so predvidene tudi za tiste, ki zanikajo holokavst.

Da bi zakon stopil v veljavo, ga morajo potrditi še francoski predsednik in zgornji dom parlamenta.

Jezen odziv Turčije

Turške oblasti so se na odločitev v spodnjem domu francoskega parlamenta ogorčeno odzvale, namigovali so celo na možnost bojkota francoskih izdelkov. Minister za gospodarstvo je sicer zatrdil, da se vlada za tak odgovor ne bo odločila, kljub temu pa bi po njegovem mnenju sporna odločitev lahko povzročila upad trgovske menjave med državama.

Še ostrejši odziv so na Pariz naslovili s turškega zunanjega ministrstva. “Francosko-turški odnosi, ki so se oblikovali skozi stoletja, so danes zaradi neodgovornih in neresničnih trditev francoskih politikov, ki ne znajo predvideti posledic svojih dejanj, doživeli udarec,” so zapisali v uradni izjavi.

Prijateljstvo ima prednost

Francoska vlada je poudarila, da ceni turško prijateljstvo in da ne podpira zakonskega predloga. Ta je po mnenju zunanjega ministrstva nepotreben, pojavil pa se je tudi ob napačnem času.

Zato pa mu je bolj naklonjena vodilna francoska stranka, UMP predsednika Jacquesa Chiraca, ki mora zakonu dati zadnjo potrditev. “Ali je genocid, storjen med prvo svetovno vojno, manj pomemben od genocida, storjenega med drugo? Seveda ne,” je med debato v parlamentu dejal poslanec stranke Philippe Pomezec.

Analitiki sicer menijo, da bo spor potisnil priključitev Turčije k Evropski uniji še dlje v prihodnost, temo pa naj bi v Franciji načeli prav nasprotniki širitve povezave proti jugovzhodu.

Tako Jacques Chirac kot socialistični kandidat za njegovega naslednika Segolene Royal vztrajata, da mora Turčija pred pridružitvijo Uniji priznati genocid. Evropska komisija je sicer Francijo opozorila, da bi omenjeni zakon le oviral dialog med Armenijo in Turčijo. Nobeden od kriterijev za vstop v EU od Turčije ne zahteva priznanja genocida, dodajajo.