'Zajetje marincev posledica napak'

Preiskava generala Roba Fultona je pokazala, da marčevsko zajetje britanskih vojakov s strani iranske vojske ni bilo rezultat "ene velike slabosti ali napake posameznika", ampak "je v zajetje vodila vrsta ranljivosti". Ugotovili so, da je bilo zajetje britanskih mornarjev posledica vrste napak. V ločeni preiskavi pa so preiskovalci obrambnemu ministrstvu očitali napako, ko je mornarjem dovolilo, da medijem prodajo zgodbo o zajetju, kar je že takrat v javnosti in strokovnih krogih sprožilo vrsto polemik.

Zaključki preiskovalne komisije

Preiskovalna komisija je zaključila, da bi morali operacije, med katerimi vojaško osebje preiskuje ladje ter išče tihotapsko blago in orožje, kar so v času zajetja počeli tudi britanski vojaki, izvajati posebne enote. Člani komisije so še dodali, da bi morali omenjene enote dodatno usposabljati.

Zaradi zajetja ne bodo uvedli nobenega disciplinskega postopka, je v britanskem parlamentu ob predstavitvi poročila poudaril Des Browne.

Druga preiskava opozarja na nepravilnosti

Zaključki druge preiskave, ki jo je izvedel nekdanji direktor oddelka za novice in tekoče zadeve na BBC Tony Hall, so medtem pokazali, da je obrambno ministrstvo zagrešilo napako, ko je zajetim mornarjem in marincem dovolilo, da zgodbo o zajetju prodajo medijem. Člani preiskovalne skupine so v zaključkih poročila poudarili, "da vojaško osebje za podatke o svojem delu plačila nikakor ne bi smelo prejemati".

Prodali so zgodbo medijem

V normalnih okoliščinah vojaško osebje ne sme sprejemati plačil medijev, v omenjenem primeru pa je ministrstvo naredilo izjemo. Potem ko je edina ženska med zajeto petnajsterico Faye Turney za svojo zgodbo od medijev prejela okoli 147.000 evrov, pa je v Veliki Britaniji izbruhnil velik škandal in ministrstvo je svojo odločitev spremenilo ter prodajo zgodb prepovedalo.

14 moških in žensko je iranska revolucionarna garda zajela 23. marca med, po trditvah Londona, rednim pregledom trgovske ladje. Teheran je osmim mornarjem in sedmim marincem očital, da so nezakonito vstopili v iranske ozemeljske vode. London je slednje odločno zanikal in trdil, da so bili v iraških vodah, in zahteval njihovo izpustitev. Po vrnitvi v domovino je stotnik Chris Air na tiskovni konferenci zagotovil, da so bili 1,7 navtične milje stran od iranskih voda in da v tistem trenutku upiranje ni bilo možno. Njihovo priznanje nespoštovanja iranskih ozemeljskih voda naj bi bilo izsiljeno.