Znanstveniki mednarodnega raziskovalnega centra ESRF (European Synchrotron Radiation Facility) v Grenoblu ponujajo znanstveni odgovor na vprašanje, zakaj na Luninem površju navkljub dejstvu, da se pod površjem skrivajo zadostne količine tekoče magme, ne deluje niti en aktiven vulkan. Kot poroča časnik TG Daily, je razlog tega dejstvo, da je Lunina sredica pregosta in pretežka, da bi lahko privrela na površje.
Do dognanj prišli z rentgenom
V potrditev hipotezi so evropski znanstveniki preučili sestavo kamenin, ki so jih zbrali astronavti med Apollovimi misijami, jih pod izredno visokim pritiskom in temperaturami, poustvarjujoč pogoje v notranjosti Lune, stalili, nato pa z rentgenskimi žarki izmerili njihovo gostoto.
"Med poskusom smo morali uporabiti najnaprednejšo rentgensko tehnologijo na svetu, saj je bil vzorec magme izredno majhen in shranjen v ogromnem zbiralniku, ki je zelo vpojen," pravi član znanstvene ekipe iz ESRF Mohamed Mezuar in poudarja, da je brez pomoči najsodobnejše rentgenske tehnologije gostoto tovrstnih vzorcev nemogoče meriti.
Ključ do odgovora razkrila že misija Apollo 14
Meritve so dopolnili z računalniškimi simulacijami in tako izračunali, kakšna je gostota magme na posameznih delih Meseca. Kot so ugotovili, so domala vse Mesečeve magme redkejše od strjenih delov površja, podobno pa je tudi na Zemlji.
Bistvena je ena sama, a pomembna izjema: misija Apolla 14 je našla na Luni delce stekla, bogatega s titanom, talina te pa je gosta, kot so goste kamenine, ki so jih do danes našli na najglobljih delih Luninega plašča.
Ta magma je tako pretežka, da bi privrela na površje, menijo znanstveniki. Kot so razkrile dosedanje raziskave, so s titanom bogate kamenine nastale kmalu po nastanku Meseca, nahajajo pa se blizu Lunine skorje.
V prihodnosti vulkani tudi na Luninem površju?
Kot kažejo dosedanji izsledki, so se v zgodnji zgodovini Meseca takšne kamenine, prepojene s titanom, s površja potopile v globine, blizu meje plašča in staljene sredice. Kot ponazarjajo znanstveniki, je stanje na Mesecu podobno zrcalni sliki vulkana.
"Dandanes se Mesec še ohlaja, sredica pa je še razbeljena. V prihodnosti bo hladnejša in strjujoča se sredica spremenila in prerazporedila, tako pa bo redkejša od sosednjih plasti," je za TG Daily povedal Wim van Westerner z amsterdamske univerze in dodaja: "Ta lažja magma bi si tako lahko utrla pot na površje in ustvarila aktivni vulkan na Mesečevem površju." Za zdaj je javnost tako deležna le hipoteze, ki zahteva več nadaljnjega preverjanja, poudarja van Westerner.
KOMENTARJI (40)
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.