Kot je povedal Lojze Bevc z oddelka za konstrukcije na Zavodu za gradbeništvo naj bi namreč pri gradnji teh objektov računali tudi na trk z boeingom 707. Ko pa sta se kar dve letali s polnimi rezervoarji kerozina zaleteli v stolpa, se je ob eksplozijah ogenj razširil nezaustavljivo hitro. Andrej Rebec, požarni inženir z Zavoda za gradbeništvo je pojasnil, da je šlo za hipni požar, ki je nastal v trenutku, kot posledica eksplozije. Temperature so bile v tistem trenutku bistveno višje, saj lahko govorimo celo o temperaturah nad tisoč stopinj. Zato se je s steklom obdana mrežasta jeklena konstrukcija preprosto stopila. Izgubila je karakteristike trdnosti, ker so pri temperaturah 500-600 stopinj te značilnosti bolj ali manj izkoriščene.
Zaradi visokih temperatur je prišlo do popuščanja, nosilnost se je zmanjšala, zgornji deli konstrukcije pa so začeli padati na spodnje dele. Jeklo etaž, ki so bile neposredno izpostavljene požarom, se je zmehčalo do te mere, da ni bilo več sposobno nositi teže, zaradi česar so se etaže na tem nivoju tudi sesedle. Teža in sunek pri podiranju zgornjih nadstropij pa sta spodnje etaže preprosto porinila v zemljo in konstrukcija se je porušila do tal.
Tako visokih nebotičnikov običajno ne gradijo iz visoko trdnih betonov, ki so varnejši. Konstrukcije bi namreč postale nesramno drage, če bi morale kljubovati več kot milejšim potresom ali močnejšim sunkom vetra, zato pri gradnji o morebitnih trkih letal v poslopja običajno sploh ne razmišljajo.
