Na konferenci je sodelovalo okoli 3000 predstavnikov članic ZN, kakih 1700 predstavnikov nevladnih organizacij ter okoli 600 otrok.
Iz Ramale sta na konferenco prispela Rem in Ahmad, ki sta prepričana, da se imajo palestinski otroci pravico braniti, tudi s smrtjo, če je treba.
Otroci so svojim državnim voditeljem brez dlake na jeziku zabrusili marsikatero ostro besedo. Največ so jih bili deležni afriški voditelji, ko so kritizirali korupcijo in lažne obljube.
Odrasli imeli veliko več težav z dogovarjanjem kot otroci
Kot ponavadi je šlo težje z odraslimi, ki so v noči na soboto še vedno dogovarjali o besedilu sklepne deklaracije in 21 ciljih akcijskega načrta za izboljšanje položaja otrok v naslednjih 15 letih. Pogajalci so nato vendarle dosegli načelen dogovor, sklepni dokument z akcijskim načrtom pa naj bi bil predstavljen v soboto.
Posebno zasedanje pomeni nadaljevanje svetovnega vrha o otrocih v New Yorku leta 1990, ko so bili zadani podobni cilji o napredku pri izobraževanju, zdravstvenemu varstvu, zaščiti otrok pred zlorabami, izkoriščanjem in drugi, ki v 12 letih večinoma niso bili doseženi. Posebno zasedanje bi moralo biti pripravljeno že lani septembra, vendar je bilo prestavljeno zaradi terorističnih napadov 11. septembra.
Otroci bodo od politikov zahtevali, da dane obljube tudi uresničijo
Zadnji dan zasedanja je potekal tudi medgeneracijski dialog, ki so mu predsedovali trije otroci, med njimi tudi predstavnik Slovenije Timotej Šooš. Skupaj z otrokoma iz Italije in ZDA so vodili sejo, na kateri so bili med drugim predsednik Romunije Ion Iliescu, zunanji minister Belgije Louis Michel, veleposlanik EU pri ZN John Richardson in številni drugi državniki iz evropskih držav, kot so Latvija, Norveška, Slovaška, Velika Britanija in druge. Otroci so zastavljali vprašanja glede tega, kaj bodo politiki storili zanje, kar kaže, da so si svetovni državniki z udeležbo otrok na forumu nakopali na glavo nadzornike, ki jih bodo držali za besedo. Prav vsi udeleženci Otroškega foruma so zagotovili, da bodo ob vrnitvi v domovino vrstnikom predstavili izkušnje iz New Yorka in jih navduševali za akcije s katerimi bodo poskrbeli za uresničitev danih obljub. V tednu dni druženja so navezali trdne in kot se za najstnike spodobi, tudi romantične stike, ki bodo predstavljali osnovo omrežja za prihodnje sodelovanje.
ZDA so tako kot vedno vztrajala pri načelnih stališčih o spolnosti in ravnanju z mladoletniki
Pogajanja o sklepnem dokumentu so se zavlekla predvsem zaradi ZDA, ki niso hotele odstopiti od nekaterih načelnih stališč. Tokrat so ZDA glede vprašanja spolnih odnosov mladoletnikov in splava zavzele enako stališče kot islamske države, kot so Sudan, Sirija in celo Irak ter Vatikan. Ameriška delegacija je s svojo obsedenostjo s spolnostjo uspela razjeziti predstavnike nevladnih organizacij ter delegate iz evropskih in drugih držav, vendar so ti na koncu le pristali v kompromis. Ameriške zahteve so bile izpolnjene, saj brez tega ne bi bilo sklepnega dokumenta in akcijskega načrta, ki mora biti sprejet soglasno.
Iz besedila so črtali izraz reproduktivne zdravstvene storitve, ki so ameriški deklaraciji dišale po splavu in ga nadomestili z izrazom reproduktivno zdravje. ZDA poudarjajo, da je najzanesljivejša pot do zdravja in odprave težav s prezgodnjimi rojstvi vzdržnost pri spolnih odnosih. Zamisel je morda privlačna, vendar ne upošteva dejstva, da je samo v ZDA vsako leto 800.000 nosečih najstnic, med katerimi se jih 250.000 odloči za splav. ZDA so poleg Somalije edina država na svetu, ki ni ratificirala Konvencije o pravicah otrok iz leta 1989. Administracija Billa Clintona jo je sicer podpisala, vendar si ni upala z njo pred senat, saj so konservativne skupine in politiki trdili, da Konvencija postavlja pravice otrok nad pravice staršev in prepoveduje usmrtitve otrok, kar številne zvezne države v ZDA dovoljujejo. V sklepnem dokumentu zasedanja tako ne bo določila, ki bi se jasno izreklo proti usmrtitvam otrok do 18 leta starosti.
Ameriška delegacija je tudi vztrajala pri tem, da se iz sklepnega dokumenta izbriše omemba Konvencije kot standarda za uresničevanje otrokovih pravic. Busheva administracija zato zanesljivo ne bo poslala Konvencije v senat, kar je dokazala z obnašanjem na tridnevnem posebnem zasedanju, ki je marsikoga spravilo v slabo voljo. ZDA bodo kmalu ostale same, saj je Somalija, ki šele nastaja kot država, Konvencijo podpisala in jo namerava v kratkem ratificirati. Na nočnih pogajanjih so ustregli tudi zahtevi islamskih držav, da se v delu deklaracije, ki govori o družini zapiše, da je treba upoštevati razlike v kulturah in tradicijah, kar pomeni, da lahko moški v arabskem svetu še naprej odločajo o življenju žensk in otrok. Američani so hoteli v deklaracijo vnesti še določilo, ki bi poudarjalo pomen poroke in družine, vendar so na koncu dali mir in pri tej zahtevi niso vztrajali. Odnehali so tudi Palestinci, ki so v sklepni dokument želeli vnesti besedilo o trpljenju otrok pod izraelsko okupacijo, vendar niso uspeli zbrati dovolj podpore.
