Kot je v sredo pojasnil srbski pravosodni minister Vladan Batić, zakon predvideva, da morajo jugoslovanske oblasti obtožence izročiti najkasneje v desetih dneh, potem ko bo pred zveznim pravosodnim ministrstvom sprožen postopek za izročitev domnevnih vojnih zločincev Haagu.
Sprejetje zakona so že pozdravili v zvezi NATO in Evropski uniji. Zavezništvo je danes obenem poudarilo, da bo za to, da bi ZRJ postala članica programa Partnerstvo za mir, morala izpolniti še druge pogoje, je poročala jugoslovanska tiskovna agencija Tanjug, ki se sklicuje na neimenovanega predstavnika zveze NATO. Sprejetje zakona so po poročanju Tanjuga pozdravili tudi v Evropski uniji in pri tem poudarili, da zdaj pričakujejo tudi izročitve obtožencev.
Sprejetje zakona je postalo mogoče, potem ko je črnogorska Socialistična narodna stranka (SNP), ki je pred tem zavračala izročanje jugoslovanskih državljanov Haagu, v ponedeljek le privolila v možnost, da bi zakon zadeval le tiste, ki so na haaškem sodišču že obtoženi in proti katerim so obtožnice iz Haaga že prispele na jugoslovansko pravosodno ministrstvo. K hitremu sprejetju zakona so prispevali tudi številni pritiski mednarodne skupnosti, predvsem zamrznitev izplačila novega obroka ameriške pomoči Beogradu.
Zakon o prepustitvi kazenskega postopka in izročitvi obtoženih haaškemu sodišču določa, da se zakon izvaja za jugoslovanske državljane, proti katerim je bila do dneva začetka veljave zakona vložena in potrjena obtožnica. Zakon določa postopke za izročitev obtoženih, velja pa za vse obtožene, ki se nahajajo na ozemlju ZRJ, ne glede na pravice in privilegije, ki izhajajo iz njihovih državnih ali političnih funkcij.
Zakon določa tudi vzpostavitev Nacionalnega sveta ZRJ za sodelovanje s sodiščem v Haagu, pa tudi možnost, da zvezna vlada imenuje opazovalca pri tem mednarodnem sodišču. V skladu z zakonom lahko tudi preiskovalni organi in tožilec haaškega sodišča na ozemlju ZRJ opravljajo dela iz svojih pristojnosti, pri čemer pa ne smejo ravnati v nasprotju s predpisi ZRJ, kot tudi ne na način, ki bi lahko ogrozil suverenost in interese nacionalne varnosti ZRJ.
Zakon določa dvostopenjski sodni postopek. Zvezni pravosodni minister izroči obtožnico preiskovalnemu sodniku pristojnega okrožnega sodišča, ki prek republiškega notranjega ministrstva izda nalog za privedbo obtoženega in lahko zanj takoj odredi pripor. Preiskovalni sodnik nato zasliši obtoženega, potrdi njegovo identiteto ter potrdi, ali je proti njemu vložena obtožnica haaškega sodišča in ali je stopila v veljavo. Sodišča ne zanimajo dokazi, temveč le ugotavlja, ali gre res za človeka, proti kateremu je vložena obtožnica iz Haaga. Obtoženi ali njegov odvetnik se lahko pritožita na ugotovitev okrožnega sodnika, ki lahko razveljavi ali potrdi odločitev preiskovalnega sodnika.
Med obtoženci so predvsem sodelavci nekdanjega jugoslovanskega predsednika Slobodana Miloševića, proti kateremu pred haaškim sodiščem pravkar poteka proces. Med njimi so tudi sedanji predsednik Srbije Milan Mlutinović, nekdanji načelnik generalštaba jugoslovanske vojske Dragoljub Ojdanić in nekdanji namestnik jugoslovanskega predsednika vlade Nikola Šainović. Pred haaškim sodiščem je obtožen tudi jugoslovanski zvezni poslanec in nekdanji srbski notranji minister Vlajko Stojiljković, ki se je v četrtek pred zveznim parlamentom v Beorgadu ustrelil v glavo in je po podatkih zdarvnikov še vedno v kritičnem stanju. Namestnik glavne tožilke haaškega sodišča Graham Blewitt je izrazil obžalovanje ob poskusu samomora Stojiljkovića. Po njegovih besedah je Stojiljković minuli teden izrazil pripravljenost za predajo Haagu, če bodo jugoslovanske oblasti zakonsko uredile sodelovanje s haaškim sodiščem.
