Slednji je v uvodnem poročilu orisal besedilo zakonskega osnutka. Med drugim je dejal, da je to zakon, ki dopolnjuje in spremlja nedavno sprejeti okvirni zakon o varstvu manjšin v Italiji. Poudaril je, da zakonsko besedilo upošteva tudi Slovence iz videmske pokrajine, katerim je treba dovoliti učenje slovenskega jezika, vendar se ne smejo izgubiti krajevni jezikovni in kulturni običaji.
Pravice Slovencev v videmski pokrajini je treba izenačiti s tistimi, ki jih po Masellijevih besedah že imajo Slovenci v pokrajinah Trst in Gorica, in sicer po določilih Londonskega memoranduma in Osimskega sporazuma. Po napovedih poznavalcev naj bi do podrobne razprave o posameznih členih prišlo šele po poletnih počitnicah.
Slovenska kulturno-gospodarska zveza (SKGZ) pa izredno pozitivno ocenjuje dejstvo, da je zaščitni zakon končno le začel svojo pot v poslanski zbornici. Kot piše SKGZ, gre priznanje sedanji italijanski vladni koaliciji, ki se je prvič v povojni zgodovini resno lotila vprašanja zakonske zaščite slovenske narodnostne skupnosti v Furlaniji-Julijski krajini, kot ji to nenazadnje narekujejo tudi lastna ustavna listina ter mednarodni sporazumi.
V najslabšem primeru pa se mora obravnavanje zaščitnega zakona končati najkasneje do konca septembra, saj se oktobra običajno začne razprava o proračunu, ki - kot je znano - precej hromi vsako drugo dejavnost italijanskega parlamenta.
SKGZ tudi izpostavlja že izraženo stališče, da Masellijev zakonski osnutek predstavlja najnižjo sprejemljivo raven zaščitnega zakona, na katero slovenska manjšina še lahko pristaja.
