Tujina

Zamude pri širitrvi schengena

Bruselj, 11. 09. 2006 13.28 |

PREDVIDEN ČAS BRANJA: 2 min

Bruselj je napovedal novo časovnico za schengesko širitev. Za vstop v schengen si prizadeva tudi Slovenija.

Slovenija si želi v schengensko območje
Slovenija si želi v schengensko območje FOTO: Reuters
Slovenija in druge kandidatke za vstop v schengensko območje bodo storile vse, da bo zamuda pri širitvi tega območja brez notranjih meja čim krajša in da bodo finančne posledice čim manjše, je ob robu vrha Evropske unije in azijskih držav v Helsinkih napovedal slovenski premier Janez Janša, ki je še poudaril, da jasnih odgovorov glede časovnice še ni.


Evropska komisija je potrdila, da pripravlja novo časovnico za širitev schengenskega območja brez notranjih meja na novinke v Evropski uniji, med njimi tudi na Slovenijo. Kakšen bo nov ciljni datum za širitev schengena, sicer tiskovni predstavnik komisarja za pravosodje, svobodo in varnost Franca Frattinija, Friso Roscam Abbing, ni povedal.

V schengenskem območju je trenutno 15 držav, 12 starih članic EU ter Norveška in Islandija. V prihodnjem krogu širitve naj bi vanj, kot omenjeno, vstopilo osem vzhodno- in srednjeevropskih novink v EU ter Švica. Kandidatke se na ta korak že intenzivno pripravljajo in so trenutno v fazi evalvacije, ki naj bi bila sklenjena do konca letošnjega leta. Za vse je vstop v schengen sicer ena od strateških prioritet.


Potrdil je le, da schengski informacijski sistem druge generacije (SIS II) ne bo operativen v doslej predvidenem roku do aprila prihodnje leto, ki bi omogočil vstop novink v schengen oktobra 2007. Kako velika zamuda se obeta, ni dejal, povedal pa je, da bo komisar Frattini časovnico članicam povezave predstavil na neformalnem zasedanju notranjih ministrov v Tampereju konec septembra oziroma na oktobrskem rednem zasedanju v Luksemburgu.

"Pretekli teden se je sestala delovna skupina za SIS II in razpravljala o reviziji časovnega načrta, cilj pa je bil opredeliti, kdaj bo sistem operativen," je dejal Roscam Abbing. Vzpostavitev SIS II je nujen pogoj za širitev schengena, saj sedanji SIS dovoljuje sprejem do največ 18 članic, medtem ko na vrata območja brez notranjih meja trka precej več držav: novinke v EU in Švica.

Zamuda zaradi tehnično-operativnih razlogov

Formalna napoved priprave nove časovnice za schengensko širitev sicer sledi vrsti izjav v zadnjih mesecih, da bo pri širjenju območja brez notranjih meja v EU prišlo do zamude. Da SIS II ne bo pripravljen pravočasno, je tako julija potrdil komisar Frattini, ki pa je izrazil pričakovanje, da bo zakasnitev le nekajmesečna, morda do oktobra ali novembra 2007. O zamudi pri naslednjem koraku, torej dejanski širitvi, pa ni želel govoriti. Diplomatski viri so nazadnje omenjali možnost, da bo zamuda enoletna, po povsem zadnjih informacijah pa bi bila lahko tudi daljša.

Med razlogi za zamudo pri vzpostavljanju SIS II je Frattinijev tiskovni predstavnik navedel celo vrsto "tehnično-operativnih" razlogov: težave pri informacijski bazi v Strasbourgu in zahtevnost integracije sedanjega SIS v novi sistem, spomnil pa je tudi, da niti vse pravne podlage za schengensko širitev niso sprejete. "Integracija SIS v SIS II bo zahtevna, saj ne prihaja le veliko novih držav, temveč tudi številne nove kategorije," je med drugim dejal. 

Na očitke številnih novih članic EU, tudi Slovenije, da v ozadju zamude pri schengenski širitvi niso tehnično-operativni razlogi, temveč politični, predvsem pomanjkanje politične volje, pa se Roscam Abbing ni odzval, prav tako tega ni storil glavni tiskovni predstavnik komisije Johannes Laitenberger.

UI Vsebina ustvarjena brez generativne umetne inteligence.
  • 1
  • 2
  • 3
  • 4
  • 5
  • 6
  • 7
  • 8
  • 9
  • 10

KOMENTARJI (2)

Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.

janezgorenc@email.si
12. 09. 2006 08.21
Tudi jaz sem prepričan, da tehnične teževe niso odločujoče, pač pa dejstvo, da se Zahodna Evropa preprosto ni sprijaznila s tem, da se jim je pridružila osmerica 'revežev', eden večji kot drug. Čeprav so to samo stereotipi, pa mislim, da nas nikakor nočejo spustiti na sebi enak nivo tako da bi odpravili meje. Poglejte samo, katere izdelke prodajajo v naših prodajalnah. Nemška blagovna znamka, toda izdelana na Madžarskem, na Poljskem, v Bolgariji itd. Dokazano slabše kakovisti, pa kljub temu niti možnosti nimamo, da bi dobili originalno blago. Rešitev? Vsekakor ne izstop ali kake podobne bedarije, pač pa se postaviti zase in zahtevati. Zakaj sem zapisal osmerica? Zato ker Ciper in Malta ne sodita v isto skupino kot mi. Me zanima, če bodo tudi oni imeli podobne težave z mejo kot mi. LP, JAnez
Samo.Jst
12. 09. 2006 07.56
...ah, tehnične možnosti mislim da niso tak problem...bolj realen problem je KJE bo potekala meja...saj meja s Hrvaško ni določena, kako naj potem določijo schengen?!...ajej, če bodo čakali naše predrage politike, mislim da bo zamuda veliko večja kot le eno leto...