Zunanji ministri EU so sprejeli odločitev o precejšnji zaostritvi sankcij proti Belorusiji. Na obstoječi kazenski seznam 231 oseb in treh entitet so dodali 12 oseb, med njimi poslovneža Jurija Čiža in Anatolija Ternavskega, ter 29 poslovnih družb, med katerimi po neuradnih informacijah ni družbe, ki je sklenila posel s slovenskim podjetjem Riko.
Med 29 poslovnimi družbami je po navedbah virov pri EU večina Čiževih podjetij ter podjetja Ternavskega in Vladimirja Peftieva. Slednji je bil sicer osebno na kazenski seznam Unije uvrščen že lani. Sankcije bodo začele veljati z objavo v Uradnem listu EU, ki je predvidena za soboto. Ob objavi v uradnem listu bodo tudi javno znana imena vseh kaznovanih oseb in podjetij.
Sankcije proti Belorusiji so bile potrjene pod točko A, torej brez razprave, a ministri danes vseeno razpravljajo o Belorusiji, predvsem o diplomatski prisotnosti članic Unije v Minsku. Ministri se bodo danes predvidoma tudi zavezali, da bodo kazenski seznam oseb in podjetij dopolnjevali tudi v bodoče, če režim Lukašenka ne bo izpustil vseh političnih zapornikov.
EU je za Rusijo druga najpomembnejša trgovinska partnerica Belorusije. Z 11,4 milijarde trgovinske menjave predstavlja četrtino vse trgovinske menjave Belorusije. EU je leta 1995 z Belorusijo sklenila sporazum o partnerstvu in sodelovanju, vendar je bila ratifikacija tega sporazuma dve leti pozneje zamrznjena.
Zagrozili s povračilnimi ukrepi
V Minsku so v odzivu na zaostritev sankcij EU zagrozili s povračilnimi ukrepi. "Evropski politiki so še vedno talci logike sile in izsiljevanja," je v odzivu zapisalo belorusko zunanje ministrstvo.
"Prisiljeni smo takoj začeti izvajati niz povračilnih ukrepov – naši evropski partnerji so bili o tem obveščeni vnaprej," so dodali, ne da bi podrobneje pojasnili, za kakšne ukrepe naj bi šlo. So pa dali vedeti, da nimajo nobenega namena nazaj sprejeti veleposlanikov, ki so jih članice EU v znak protesta iz države odpoklicale minuli mesec.
Erjavec za premislek o bodoči politiki EU do Belorusije
Zunanji minister Karl Erjavec je poudaril, da je treba premisliti o bodoči politiki EU do Belorusije, saj samo zaostritev odnosov ne bo prinesla rezultatov, temveč je treba najti celovite rešitve. "Slovenija ni ovirala sprejetja gospodarskih sankcij," je poudaril minister Erjavec in spomnil, da je bil februarja proti temu, da bi bil na kazenski seznam uvrščen samo en poslovnež.
Ker sta sedaj na seznamu dva, je ta za Slovenijo po njegovih besedah sprejemljiv. "Potrebujemo sistematičen način sprejemanja gospodarskih sankcij," je poudaril. Pri sprejemanju sankcij proti Belorusiji se je februarja zapletlo, ker je Slovenija nasprotovala temu, da bi bil na novi kazenski seznam vključen samo en poslovnež, Jurij Čiž, ki je povezan s slovenskim podjetjem Riko.
"Na prejšnjem zasedanju smo bili proti, ker se nam je zdel predlog nesistematičen. Če želimo, da so gospodarske sankcije učinkovite, je treba imeti sistematičen pristop. Povsem jasno je, da ni samo en podjetnik tesno povezan z Lukašenkom," je še pojasnil minister.
Prve sankcije leta 2004
EU je sankcije proti beloruskemu režimu prvič uvedla leta 2004 v odziv na izginotje štirih opozicijskih aktivistov v letih 1999 in 2000, nato pa jih je postopoma zaostrovala. Leta 2008 je začasno zamrznila prepoved potovanja za Lukašenka in 31 drugih predstavnikov režima, da bi Minsk spodbudila k spoštovanju človekovih pravic in demokraciji, vendar jih je nato januarja lani odmrznila zaradi nasilja in nepravilnosti na predsedniških volitvah decembra 2010.
Vključno z današnjo odločitvijo je Unija doslej kaznovala 243 oseb in 32 pravnih oseb, povezanih z režimom Lukašenka, ki velja za zadnjega diktatorja v Evropi. Poleg tega sankcije vključujejo embargo na orožje in material, ki bi lahko bil uporabljen za notranje zatiranje.
KOMENTARJI (23)
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.