Približno 500 iraških verskih in političnih predstavnikov, ki niso zastopani v obstoječih iraških izvršilnih oblasteh, je na srečanju v Bagdadu izrazilo podporo uporu proti okupacijskim oblastem v državi ter upor označilo za legitimno sredstvo za končanje okupacije.
>Sprejeli so skupna izhodišča z naslovom "pakt razumevanja in narodne akcije", s katerim Iračane pozivajo k prizadevanjem za končanje okupacije z vsemi možnimi in zakonitimi sredstvi. Imenovali so še generalni sekretariat s 16 člani, predstavniki sunitov, šiitov, Kurdov in kristjanov, ki ga bo vodil šiitski predstavnik, šejk Džavad Kalisi.
Sprejeti dokument vsem udeležencem prepoveduje vsakršno sodelovanje v institucijah pod okupacijsko oblastjo, podpisnike pa zavezuje k varovanju ozemeljske celovitosti Iraka in njegove arabske pripadnosti. Poziva tudi k "rehabilitaciji oboroženih sil in razpustitvi milic". Udeleženci sestanka v iraški prestolnici pripadajo več političnim frakcijam in organizacijam zmernih šiitov, sunitov in nacionalističnih arabcev.
Na ulice Basre na jugu Iraka, ki je pod nadzorom britanskih sil, je prišlo več sto pripadnikov milice šiitskega verskega voditelja Moktade al Sadra.
Uporniki, ki so oboroženi z avtomatskimi puškami in ročnimi raketometi so zavzeli več kontrolnih točk v mestu, pri čemer je prišlo do spopadov in streljanja. Podatki o morebitnih žrtvah niso znani. Upornike naj bi nadzoroval skrajni šiitski voditelj Moktada Al Sadr.
Po spopadih je britanska vojska v središču Basre namestila več deset oklepnih vozil, na območju sedeža mestne uprave pa je položaje zavzelo več deset britanskih vojakov. Spopadi so izbruhnili, potem ko so sile Mehdijeve vojske, milice skrajnega šiitskega verskega voditelja Moktade al Sadra, napadle patrulji britanske vojske v središču Basre in v bližini poslopja nekdanje iraške obveščevalne službe na severozahodu mesta.
Al Sadrove enote je bilo mogoče opaziti v predmestju Korna, kjer živi okoli 25.000 prebivalcev, in kjer se zadržujejo številni privrženci šiitskega voditelja. Kakih 200 upornikov, oboroženih z raketometi in lahkim orožjem, pa se je namestilo vzdolž ceste na jugozahodu mesta, ki vodi do Bagdada. Poleg tega so na tej cesti, ki vodi tudi britanskega oporišča, vzpostavili najmanj pet nadzornih točk.
Predstavnik britanske vojske je povedal, da so se koalicijske sile z Mehdijevo vojsko spopadle v Amari, okoli 180 kilometrov severno od Basre. Britanci naj bi vdrli v prostore Sadrovega gibanja in ubili tri Mehdijeve vojake, osem pa naj bi jih ranili.
Do nemirov v Basri je prišlo dan potem, ko je Al Sadrov pomočnik, šejk Abdul Satar al Bahadli med petkovo molitvijo v Basri pozval šiite k sveti vojni proti britanskim silam v mestu. "Vsakdo, ki ujame britansko vojakinjo, jo lahko obdrži kot sužnjo," je dejal pred kakimi 3000 privrženci v mošeji al Havi v Basri. Ponudil je tudi denarno nagrado v višini 400 dolarjev vsakemu, ki bi ujel britanskega vojaka, manjšo vsoto pa je ponudil za smrt vojaka.
Se bo v Karbali ponovila zgodba iz Faludže?
Ameriške sile pa so ob podpori osmih tankov in štirih oklepnih vozil danes iz dveh smeri vstopile v Karabalo, kjer so blokirale ceste, ki vodijo do svetišča imama Huseina v središču mesta. Večina trgovin je zaprtih, ulice pa povsem izpraznjene. Po navedbah očividcev naj bi ameriška vojska s tanki obkolila mesto.
Iz Karbale tudi poročajo o tretji smrtni žrtvi med poljskimi vojaki v Iraku. Kot je sporočil tiskovni predstavnik poljskih sil v Iraku, je bil danes v prometni nesreči v Karbali ubit poljski vojak, dva pa sta bila ranjena. Nesreča se je zgodila, ko je civilni tovornjak čelno trčil v vojaško vozilo, ki je zatem zapeljalo s ceste.
