Ameriška svetovalka za nacionalno varnost Condolezza Rice je le priznala, da so takoj po 11. septembru preiskovali morebitno vpletenost Iraka v napade, česar se v Beli hiši sicer še pred nekaj dnevi ni spomnil nihče, zdaj pa Riceova natančno ve, da predsednik od Clarka takrat ni zahteval dokazov o iraški vpletenosti, ampak je o njih le vprašal, kar je, kot pravi, logično, ker sta bili državi v sovražnih odnosih.
Poleg priznanja o takojšnji preiskavi vpletenosti Iraka v napad 11. septembra je zagovarjala tudi svojo odločitev, da ne priča javno pred preiskovalno komisijo 11. september, čeprav jo še vedno vabijo na zaslišanje. «V komisiji se soglasno strinjamo, da bi morala pričati javno,« je povedal predsednik komisije 11. september Tom Kean, eden od republikanskih članov komisije, John Lehman, pa je njeno zavračanje javnega pričanja označil za politični spodrsljaj prve vrste, medtem ko dopisniki ugibajo o tem, ali ravnanje svetovalke za nacionalno varnost ne meče še dodatne slabe luči na ameriškega predsednika. Riceovo namreč komisija šteje za eno od ključnih prič pri razčiščevanju dogajanja in političnih potez tik pred 11. septembrom in po napadu na Svetovni trgovinski center (WTC). V oddaji 60 minut ameriške televizije CBS je Riceova izjavila, da v ameriški politiki že dolgo velja načelo, da svetovalci za nacionalno varnost ne pričajo pred kongresom, pojasnila pa je, da jo je zasebno komisija že zasliševala cele štiri ure. «Ničesar nimamo skrivati,« je še poudarila Riceova in dodala, da bi se rada srečala s svojci žrtev napada 11. septembra in jim odgovorila na vsa zastavljena vprašanja.
Svojci žrtev zahtevni
Ponudba Riceove pa ni zadovoljila in pomirila svojcev umrlih, saj še naprej zahtevajo njeno javno zaslišanje. «Prav rada bi se srečala z Riceovo, a le pod pogojem, da bi bila še vedno pod prisego, in to pred televizijskimi kamerami, ki bi njene odgovore prenašale v živo,« je povedala Kristen Breitweiser, ki je v WTC-ju izgubila svojega moža Ronalda.
Riceova bi morala pojasniti, kaj je vedela in česa ne ter katere informacije je predajala ameriškemu predsedniku in katerih ne, meni Lorie Van Auken, ki je ovdovela po napadu 11. sepetembra.
Prejšnji teden je nekdanji svetovalec za boj proti terorizmu, Richard Clarke, povedal, da je Busheva administracija podcenjevala teroristične grožnje, saj naj bi bila preveč zaposlena z utrjevanjem položaja v Iraku. Pojasnil je še, da je Bush pritiskal nanj in zahteval dokaze o iraški vpletenosti v napad na dvojčka. Riceova je obtožbe Clarka ostro zanikala, Clark pa še vedno vztraja pri svojem in od Busheve administracije zahteva objavo različnih zaupnih dokumentov, med njimi zapisa njegovega pričanja pred kongresom in elektronske pošte, ki si jo je izmenjeval z Riceovo. Tako naj bi dokazal, da je predsednika vse do napadov 11. septembra zaman prepričeval o nujnosti ukrepov proti Al Kaidi, ker naj bi bili vsi osredotočeni le na Irak.
Republikanci na Clarkove obtožbe, ki jih je natančno opisal v knjigi Proti vsem sovražnikom, odgovarjajo, da želi le povečati prodajo knjige in da je še pred kratkim hvalil Bushevo politiko. Clark, ki je v Beli hiši začel službovati še pod Reganovim predsedovanjem, pa pravi, da so nekoč tudi oni hvalili njega. «Dragi Dick, pogrešali te bomo. Vladi si služil z odliko in častjo in pustil pozitiven pečat svoji vladi,« je s pisma bral Clarke. «To ni navadno, na računalnik napisano pismo, ki ga dobi vsak. To je predsednikov rokopis in on misli, da sem služil odlično in častno. Drugo njegovo osebje pa poskuša uničiti moje profesionalno življenje,« je v javnosti pojasnil Clarke.