Zunanji ministri držav članic Evropske unije so v Luksemburgu sprejeli dogovor med EU in ZDA o nekdanjih zapornikih iz ameriškega taborišča Guantanamo na Kubi.
ZDA in EU tako izpostavljajo primarno odgovornost ZDA za zaprtje Guantanama in iskanje kraja za bivanje nekdanjih zapornikov iz ZDA. Nekatere članice EU so ob tem izrazile pripravljenost v posameznih primerih sprejeti tiste, ki v ZDA niso kazensko preganjani in ki se iz "prepričljivih razlogov" ne morejo vrniti v domovino. Odločitev o sprejetju nekdanjih zapornikov je sicer v izključni pristojnosti držav članic.
ZDA se z dogovorom zavezujejo, da bodo državam članicam EU, ki so pripravljene sprejeti nekdanje zapornike, ter državam schengenskega območja dale na voljo vse potrebne podatke o teh osebah, vključno z ugotovitvami obveščevalnih služb. Obe strani naj bi si tudi po prevozu nekdanjih zapornikov izmenjevali "relevantne informacije", še piše v dokumentu.
V posameznih primerih bo del stroškov bivanja nekdanjih zapornikov prevzel Washington.
'Nov korak v sodelovanju v boju proti terorizmu'
Češko predsedstvo EU ob tem upa, da bo dogovor pomenil "nov korak v sodelovanju v boju proti terorizmu, ki bo temeljil na skupnih vrednotah, mednarodnem pravu, spoštovanju človekovih pravic". EU podpira odločenost ZDA, da zaprejo Guantanamo, in upa, da bo lahko prispevala k temu, da bodo ZDA spremenile svojo politiko in "obrnile stran", so še zapisali.
Slovenija apriori ne za ne proti
Slovenija bo odločala o vsaki prošnji za sprejem zapornika iz Guantanama na Kubi posebej – če jo bodo nanjo na podlagi zapornikove pobude naslovile ZDA. Kot je v začetku meseca pojasnila notranja ministrica Katarina Kresal, bo odločitev odvisna od prosilca ter okoliščin in elementov zaprosila.
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.