Nekaj britanskih zapornikov je zaprosilo za premestitev v drug zapor, ker so bili njihovi čuvaji preveč prijazni. Zaporniki so se v prvem britanskem zasebnem zaporu čutili izpostavljene kulturnemu šoku, je v svojem poročilu zapisal direktor zapora Sir David Ramsbotham. Za nekatere zapornike je bil velik šok, da jih je osebje obravnavalo kot ljudi, zato naj bi večkrat prosili za premestitev v ''normalen'' zapor, kjer odnose med zaporniki in osebjem zaznamuje ''obojestranska antipatija''. Za zapornike je bilo še zlasti nevzdržno, ker so jih nagovarjali s spoštljivim ''gospod'' namesto njihovimi priimki. Čuvaji so se z nekaterimi celo tako dobro razumeli, da so se klicali kar po imenu. Tako je po besedah direktorja zapora nastala ''humana in skrbna skupnost''. No, večina zapornikov je s takim zaporom, v katerem je zelo malo mamil in groženj, vseeno zadovoljna.
